ZPP člen 245, 245/2.. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 47, 47/2, 47/3, 47/4, 48, 48/1, 48/1-2, 51, 51/2.
nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - dodatna vprašanja izvedencu - status sodnega izvedenca - nagrada za študij spisa - povečanje nagrade - nagrada v razponu
Sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da sta izvedenca upravičena do stroškov za izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja po drugem odstavku 51. člena Pravilnika. Izvedenca sta se morala v dopolnitvi izvedenskega mnenja opredeliti tako do številnih strokovno-tehničnih pripomb toženke na izvedensko mnenje, kot tudi odgovoriti na dodatna, nova vprašanja, ki v osnovno mnenje še niso bila zajeta.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - odločba o kazenski sankciji - preizkus kazenske sankcije
Pri odločanju o kazenski sankciji sodišče prve stopnje utemeljeno ni prezrlo teže kaznivega dejanja, ko ni šlo le za enkraten napad na mladoletno oškodovanko, temveč za kontinuiran način izvršitve kaznivega dejanja v relativno daljšem časovnem obdobju, pa tudi škodljivih posledic obdolženčevega ravnanja v obliki čustvenih motenj pri oškodovanki. Pritožbeno sodišče se strinja z zaključkom prvostopenjskega sodišča, da izrek milejše kazenske sankcije od kazni zapora ne bi bil ustrezen kazenskopravni odziv za doseganje prevencijskih ciljev kazenskopravnega obravnavanja in da zato predlogu obdolženčeve zagovornice za izrek pogojne obsodbe ne gre slediti, pravilno pa je tudi zaključilo, da je kazen eno leto zapora sorazmerna z naravo in težo storjenega kaznivega dejanja.
sodna taksa za pritožbo - plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - pričetek teka roka za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu
Ker višje sodišče ni ugodilo pritožbi tretje zoper sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo, je skladno s sedmim odstavkom 34a. člena Zakona o sodnih taksah začel teči rok za plačilo sodne takse za navedeno pritožbo naslednji dan po vročitvi sklepa višjega sodišča, na kar je višje sodišče tretjo opozorilo v 9. točki obrazložitve. Ob obrazloženem tretja neutemeljeno pritožbeno izpostavlja, da bi sodišče prve stopnje moralo izdati nov plačilni nalog za plačilo sodne takse in bi ji moralo dati dodatni rok za plačilo sodne takse, saj zakon za takšen primer ne predpisuje izdaje novega plačilnega naloga za plačilo sodne takse.
ZS člen 83. ZNP-1 člen 216. ZNP člen 33, 33/3. ZZZDR-UPB1 člen 106.a.
nepravdni postopek - postopek za ureditev stikov - stiki otroka z družinsko povezanimi osebami - pravočasnost pritožbe - sodne počitnice - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - nujna zadeva - pravni interes za pritožbo
Z ugoditvijo pritožbenemu predlogu predlagatelja, ki bi pripeljala do potrjene pravnomočnosti (zanj spornega) meritornega sklepa, bi tako predlagatelj dosegel ravno nasprotno od tistega, za kar se zavzema v pritožbenih navedbah. Povedano poenostavljeno, konkretna pritožba predlagatelju ni v korist oziroma zanjo glede na vsebino pritožbe nima pravnega interesa. Določba 3. točke drugega odstavka 83. člena ZS se nanaša tudi na konkretni nepravdni postopek o stikih med dedkom in mladoletno vnukinjo. Ker se po ZNP-1 za presojo konkretne zadeve uporabljajo določbe ZNP, gre tudi upoštevaje omenjeno 9. točko v zvezi z določbo prvega odstavka 38. člena ZNP, po kateri so (vsi) postopki za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij nujni, za nujno zadevo, za katero je med sodnimi počitnicami v letu 2019 procesni rok za vložitev pritožbe zoper meritorni sklep (30 dni) tekel.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - izvršba zaradi oprave nenadomestnega dejanja - motenje posesti
Predmet izvršilnega postopka je vzpostavitev prejšnjega stanja, torej stanja, kakršno je bilo pred motenjem posesti. V pravdnem postopku je bilo motenje s strani dolžnice ugotovljeno, zato je pravdno sodišče odločilo, da mora dolžnica vzpostaviti prejšnje stanje, hkrati pa je tudi odločilo na kakšen način mora to storiti. Ugovorne navedbe dolžnice o tem, ali je potok obstajal ali ne in ali je voda tekla ali ne, so bile stvar pravdnega postopka, izvršilno sodišče pa je vezano na načelo stroge formalne legalitete, ki izhaja iz prvega odstavka 17. člena ZIZ, in pomeni, da je na izvršilni naslov vezano, v njegovo vsebino ne sme posegati in ne sme ponovno presojati njegove materialnopravne pravilnosti in zakonitosti.
izvršilni stroški - zastavni dolžnik - položaj dolžnika
Ker ima pritožnik v predmetni izvršbi položaj dolžnika, mora skladno s petim odstavkom 38. člena ZIZ povrniti upniku stroške, ki so bili potrebni v zvezi z izvršbo na nepremičnini, pri tem pa dejstvo, da je pritožnik po izvršilnem naslovu zastavitelj, ni pravno odločilno.
Glede na to, da je obsojenec poziv za prestajanje kazni zapora prejel dne 6. 8. 2020 in je torej tridnevni rok pričel teči 7. 8. 2020 je, glede na to, da je bila dne 9. 8. 2020 nedelja, rok za vložitev prošnje iztekel v ponedeljek 10. 8. 2020. To pa seveda pomeni, da je obsojenec, ki je prošnjo podal ravno tega dne, prošnjo vložil pravočasno, skladno z rokom iz določila prvega odstavka 25. člena ZIKS-1.
ugovor zoper sklep o izvršbi - odpust obveznosti - učinek - prispevki za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje
Ker skladno z določbo prvega odstavka 279. člena ZFPPIPP, ki se glede na določbo 383. člena ZFPPIPP smiselno uporablja tudi v postopku osebnega stečaja, začetek stečajnega postopka ne vpliva na ločitveno pravico in terjatev, zavarovano s to ločitveno pravico, tudi postopek odpusta obveznosti, ki je postopek znotraj stečajnega postopka, ne more imeti vpliva na terjatev, zavarovano z ločitveno pravico.
Kršitev kazenskega zakona po 1. in 2. točki 372. člena ZKP uveljavlja zagovornik z navedbami, da je sodišče napačno ugotovilo, da je obdolženec pri očitanem dejanju ravnal s krivdno obliko direktnega naklepa, posledično pa je sodišče prekršilo kazenski zakon v vprašanju, ali je dejanje, zaradi katerega se obdolženec preganja, kaznivo dejanje. S temi navedbami uveljavlja kršitev kazenskega zakona, kot posledico zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Vendar taka kršitev ni mogoča, saj je kazenski zakon kršen le tedaj, ko sodišče na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje kazenski zakon uporabi napačno, ali pa ga sploh ne uporabi. V obravnavani zadevi ne gre za tak primer, zato očitana kršitev ni podana. Bistveni zakonski znak kaznivega dejanja goljufije je spravljanje drugega v zmoto, to je ustvariti pri drugi osebi zmotno predstavo o določenih okoliščinah. Te okoliščine oziroma t.i. goljufivi namen, kot bistveni zakonski znak kaznivega dejanja goljufije, je v opisu dejanja v izpodbijani sodbi, po presoji višjega sodišča jasno in konkretno opisan. V opisu dejanja je torej izvršitveno ravnanje obdolženca oziroma njegovo lažno prikazovanje dejanskih okoličin in s tem spravljanje oškodovanca v zmoto, z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi, opisano s povsem konkretnimi dejstvi in okoliščinami in posledično zadostno konkretizirano. Očitana kršitev kazenskega zakona zato ni podana.
zavržena tožba - obstoj delovnega razmerja - rok za tožbo
Iz odločb VS RS VIII Ips 270/2015 in VIII Ips 258/2015, v katerih je Vrhovno sodišče Republike Slovenije navedlo: "Zakon roka in postopka za uveljavljanje obstoja delovnega razmerja izrecno ne določa. Sodna praksa ju je izpeljala iz rokov in postopkov, ki se nanašajo na uveljavljanje pravic v zvezi s pogodbo o zaposlitvi (delovnim razmerjem) in odpovedjo oziroma prenehanjem veljavnosti le-te.", ne izhaja, kot prikazuje tožnik v pritožbi, da tridesetdnevni rok, določen v tretjem odstavku 200. člena ZDR-1, ne velja za tožbo, s katero se zahteva ugotovitev obstoja delovnega razmerja. To iz obeh odločb jasno izhaja ("V teh primerih mora zadoščati, da se vloži tožba med trajanjem ali še v 30 dneh po prenehanju razmerja, urejenega s pogodbo civilnega prava, in v tožbi postavi zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas"). V obeh odločbah je bilo glede sodnega varstva na podlagi tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 enako kot v številnih drugih zavzeto stališče, da velja za uveljavljanje obstoja delovnega razmerja po prenehanju le-tega tridesetdnevni rok za tožbo. Gre za ustaljeno in enotno sodno prakso, ki ji je sodišče prve stopnje pravilno sledilo.
ZDR-1 člen 31, 31/1, 31/1-5, 55, 55/2, 56, 118.. ZUTD člen 65, 65/3, 140, 140/2, 140/2-1.
transformacija - pogodba o zaposlitvi za določen čas - denarno nadomestilo za brezposelnost
Toženka sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da pri odločanju o zahtevku za priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja za čas nezakonitega prenehanja ni upoštevalo dejstva, da je tožnik prejemal nadomestilo za čas brezposelnosti. Podlaga za plačilo nadomestila bo z ugotovitvijo nezakonitosti odpovedi odpadla (tretji odstavek 65. člena ZUTD), zavezanec za vrnitev nadomestila pa bo delodajalec, torej toženka (1. alineja drugega odstavka 140. člena ZUTD), ne tožnik. V tem delu je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo.
domneva umika ugovora - plačilo sodne takse - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
Dolžnik za svoje pritožbene navedbe o plačani sodni taksi ni priložil oziroma predlagal nobenih dokazov, spisovni podatki pa ne potrjujejo pritožbenih očitkov o napačnosti ugotovljenega dejstva neplačila sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi do izteka roka za njeno plačilo, torej do dne 8. 6. 2020.
ZIZ člen 55, 55/1, 221, 221/1. SZ-1 člen 84, 84/4. OZ člen 58.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - najemna pogodba - izpraznitev in izročitev nepremičnin - izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine - odpoved najemne pogodbe
SZ-1 po določbah določa, da mora biti najemna pogodba sklenjena v pisni obliki, vendar je glede na že navedene določbe OZ lahko veljavna tudi v ustni obliki ali s konkludentnimi dejanji sklenjena najemna pogodba, ki je bila v pretežnem delu realizirana. Sodno odpovedane najemne pogodbe, t. j. pogodbe, ki je prenehala veljati na podlagi sodne odločbe, ni mogoče več podaljšati.
ZPP člen 158, 158/1, 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-3.
odločitev o stroških pravdnega postopka - umik tožbe - izpolnitev zahtevka - povod za tožbo - odgovor na tožbo - nasprotovanje tožbenemu zahtevku - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Za pravilno stroškovno odločitev je treba ugotoviti, če je umik tožbe posledica toženčeve izpolnitve zahtevka. Toženec namreč v odgovoru na tožbo, ki je sledil umiku tožbe, zanika storitev očitanega motilnega dejanja in izpolnitev zahtevka.
KZ-1 člen 170.. ZSKZDČEU-1 člen 9, 9/1, 18, 18/1, 23, 23/5.
pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah - sklep o predaji - kaznivo dejanje posilstva - dvojna kaznivost
Neutemeljene so pritožbene navedbe zagovornika, da bi moral biti nalog dopolnjen s sodno odločbo pravosodnih organov ZR Nemčije, to je sodbo Okrajnega sodišča Calw z dne 27. 9. 2018. Celotna sodna odločba namreč po določilih ZSKZDČEU-1 ni obligatorni del naloga, le-ta pa je pomanjkljiv le, če je nepopoln v bistvenih delih (prvi odstavek 18. člena ZSKZDČEU-1).
Res je, da je v nalogu izostal prepis zakonske določbe 177. člena tega zakona, vendar po presoji višjega sodišča že sam opis kaznivih dejanj, povzet v nalogu, omogoča presojo skladnosti med predpisom odreditvene države s predpisom države izvršiteljice. Že na podlagi opisa kaznivega dejanja v nalogu, je torej mogoča presoja, da je kaznivo dejanje posilstva po 177. členu Kazenskega zakonika ZR Nemčije, kaznivo tudi po domačem kazenskem zakonu, saj je inkriminirano v 170. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), torej obstoj dvojne kaznivosti, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
ZDLov-1 člen 2, 2/1, 2/4, 48, 48/1, 77, 77-27.. KZ-1-UPB2 člen 204, 204/1.
dejanje po zakonu ni kaznivo - kaznivo dejanje tatvine - prekršek
Dejstvo je, da je bila srna najdena in živa, čeprav povožena in poškodovana, na cesti v naselju (na nelovni površini) in jo je obdolženka skupaj z neznanim sostorilcem odnesla in si jo prilastila. Taka pravilno ugotovljena pravno odločilna dejstva pa niso opora zaključku sodišča prve stopnje, da je obdolženka storila kaznivo dejanje tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1. Po prvem odstavku 2. člena ZDlov-1 je divjad prosto živeč sesalec, ki se lovi, kar pomeni, da je srna tudi divjad. 48. člena ZDlov-1 (najdba žive divjadi) določa, da je prepovedano (med drugim) prilaščanje najdenih osebkov vseh vrst divjadi. Ravnanje v nasprotju s prej navedeno prepovedjo je prekršek po 27. točki 77. člena ZDlov-1, saj ta predpisuje, da se z globo od 420,00 do 1.200,00 EUR kaznuje za prekršek posameznik, ki si (med drugim) prilašča najdene osebke vseh vrst divjadi in s tem ravna v nasprotju s prvim odstavkom 48. člena ZDlov-1. Na podlagi dejstev, ki jih je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo tako izhaja, da je obdolženka storila dejanje, ki ima znake prekrška in ne kaznivo dejanje tatvine kot ji je očital obtožni predlog in kot izhaja iz izreka izpodbijane sodbe.
ZPP člen 108, 108/4, 180, 339, 339/2-14, 351, 351/1. URS člen 22.
gospodarski spor majhne vrednosti - nepopolna tožba - prepozna dopolnitev tožbe - zavrženje tožbe - zavrnitev tožbenega zahtevka - enako varstvo pravic
Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da zadevna zavrnilna sodba zanjo predstavlja presenečenje (absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), saj ni mogla računati s tem, da se bo (ker nepopolne tožbe v postavljenem roku ni dopolnila) v njeno škodo še enkrat upoštevala njena poprejšnja pritožba z dne 12. 7. 2019 zoper sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi, in sicer sedaj kot nesklepčna dopolnitev nepopolne tožbe. Zavrnitev tožbenega zahtevka za tožečo stranko namreč predstavlja hujšo posledico kot zavrženje tožbe. Takšne hujše posledice pa ZPP v situaciji iz četrtega odstavka 108. člena, kakršna je tudi obravnavana, nikakor ne določa.
ZIZ člen 178, 178/2, 179, 179/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
tržna vrednost nepremičnine - pravica do informacije - pravica do izjavljanja - pripombe na cenitveno poročilo - odgovor izvedenca na pripombe strank
Iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da je odločitev sprejelo na podlagi cenitvenih poročil cenilca gradbene in cenilca kmetijske stroke ter cenilčevih pojasnil dolžnikovih pripomb na cenitev cenilca kmetijske stroke, s katerimi je cenilec podrobneje pojasnil izbor metode izračuna vrednosti kmetijskih zemljišč. Glede na podatke spisa je pritrditi dolžniku, da mu navedena pojasnila niso bila vročena niti pred niti hkrati z izpodbijanim sklepom. Glede na navedeno sodišče druge stopnje zaključuje, da je bila pritožniku kršena pravica do informacije in s tem pravica do izjavljanja v postopku, saj je sodišče izpodbijano odločitev sprejelo na podlagi navedb v omenjeni vlogi cenilca kmetijske stroke.
ZS člen 83, 83/2, 83/2-3. ZZZDR člen 106a. DZ člen 290, 303, 305. ZNP-1 člen 216, 221. ZNP člen 33, 38.
nepravdni postopek - postopek za ureditev stikov - pravočasnost pritožbe - sodne počitnice - nujna zadeva
Meritorni sklep se upoštevaje njegovo vsebino ne nanaša le na pravico predlagatelja, ampak tudi na pravico nasprotnega udeleženca in na pravico otroka, to je mladoletne vnukinje. Z upoštevanjem nepravočasne pritožbe zoper meritorni sklep bi se zato poseglo v pravice drugih oseb (pravice nasprotnega udeleženca in mladoletnega otroka), zato niso podani pogoji za njeno obravnavanje po omenjeni določbi ZNP. Določba 3. točke drugega odstavka 83. člena ZS se nanaša tudi na konkretni nepravdni postopek o stikih med dedkom in mladoletno vnukinjo. Ker se po ZNP-1 za presojo konkretne zadeve uporabljajo določbe ZNP, gre tudi upoštevaje omenjeno 9. točko v zvezi z določbo prvega odstavka 38. člena ZNP, po kateri so (vsi) postopki za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij nujni, za nujno zadevo, za katero je med sodnimi počitnicami v letu 2019 procesni rok za vložitev pritožbe zoper meritorni sklep (30 dni) tekel in se tudi iztekel pred vložitvijo pritožbe.
ZDR-1 člen 44, 84, 126, 135, 135/2.. ZPP člen 7, 212.
nadurno delo - trditveno in dokazno breme - evidenca o izrabi delovnega časa - dnevnica
Če delavec meni, da mu delodajalec dolguje plačilo za delo preko polnega delovnega časa, mora navesti dejstva, ki to potrjujejo in v potrditev teh dejstev ponuditi ustrezne dokaze. Delavec mora dokazati, da je opravil delo preko polnega delovnega časa in tudi količino takšnega dela (VIII Ips 191/2018). Zato ni pravilno stališče pritožbe, da se dokazno breme glede števila opravljenih nadur v primeru odsotnosti evidence o času nadurnega dela enostavno prevali na delodajalca.
V premoženjskopravnem delovnem sporu, kakršen je spor za plačilo nadur, ne veljajo nobena posebna pravila o (obrnjenem) dokaznem bremenu. Za takšno stališče ni podlage v materialnem pravu, konkretno v ZEPDSV ter ZDCOPMD niti v ZDR-1, ki določa obrnjeno dokazno breme le v primeru zatrjevane diskriminacije (šesti odstavek 6. člena) in odpovedi pogodbe o zaposlitvi (84. člen). Prav tako v tovrstnih sporih ne obstajajo zakonske domneve, katerih neutemeljenost bi bil dolžan zatrjevati in dokazovati delodajalec.