KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00037537
KZ-1 člen 299, 299/1, 299/3. ZKP člen 370, 370/2.
preprečitev uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije - pogojna obsodba - teža kaznivega dejanja - olajševalne in obteževalne okoliščine - sodba na podlagi sprejetega priznanja krivde
Okoliščine, da je obdolženec krivdo po obtožbi priznal, da še ni bil kaznovan, da je povedal, da svoje ravnanje obžaluje ter da se je oškodovanki opravičil, pa glede na težo storjenega kaznivega dejanja, ko je do oškodovanke kot uradne osebe, zato da bi ji preprečil uradno dejanje, ki ga je nameravala opraviti v okviru svojih pravic, na opisan način ravnal tako z uporabo sile kot grožnjo, da bo neposredno uporabil silo, vse pa storil izrazito intenzivno in nespoštljivo ter z več izvršitvenimi ravnanji zoper njo, tudi po oceni pritožbenega sodišča ne dopuščajo izreka še blažje kazenske sankcije, za kar se zavzema pritožba.
zavržena tožba - obstoj delovnega razmerja - rok za tožbo
Iz odločb VS RS VIII Ips 270/2015 in VIII Ips 258/2015, v katerih je Vrhovno sodišče Republike Slovenije navedlo: "Zakon roka in postopka za uveljavljanje obstoja delovnega razmerja izrecno ne določa. Sodna praksa ju je izpeljala iz rokov in postopkov, ki se nanašajo na uveljavljanje pravic v zvezi s pogodbo o zaposlitvi (delovnim razmerjem) in odpovedjo oziroma prenehanjem veljavnosti le-te.", ne izhaja, kot prikazuje tožnik v pritožbi, da tridesetdnevni rok, določen v tretjem odstavku 200. člena ZDR-1, ne velja za tožbo, s katero se zahteva ugotovitev obstoja delovnega razmerja. To iz obeh odločb jasno izhaja ("V teh primerih mora zadoščati, da se vloži tožba med trajanjem ali še v 30 dneh po prenehanju razmerja, urejenega s pogodbo civilnega prava, in v tožbi postavi zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas"). V obeh odločbah je bilo glede sodnega varstva na podlagi tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 enako kot v številnih drugih zavzeto stališče, da velja za uveljavljanje obstoja delovnega razmerja po prenehanju le-tega tridesetdnevni rok za tožbo. Gre za ustaljeno in enotno sodno prakso, ki ji je sodišče prve stopnje pravilno sledilo.
Glede na to, da je obsojenec poziv za prestajanje kazni zapora prejel dne 6. 8. 2020 in je torej tridnevni rok pričel teči 7. 8. 2020 je, glede na to, da je bila dne 9. 8. 2020 nedelja, rok za vložitev prošnje iztekel v ponedeljek 10. 8. 2020. To pa seveda pomeni, da je obsojenec, ki je prošnjo podal ravno tega dne, prošnjo vložil pravočasno, skladno z rokom iz določila prvega odstavka 25. člena ZIKS-1.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - izvršba zaradi oprave nenadomestnega dejanja - motenje posesti
Predmet izvršilnega postopka je vzpostavitev prejšnjega stanja, torej stanja, kakršno je bilo pred motenjem posesti. V pravdnem postopku je bilo motenje s strani dolžnice ugotovljeno, zato je pravdno sodišče odločilo, da mora dolžnica vzpostaviti prejšnje stanje, hkrati pa je tudi odločilo na kakšen način mora to storiti. Ugovorne navedbe dolžnice o tem, ali je potok obstajal ali ne in ali je voda tekla ali ne, so bile stvar pravdnega postopka, izvršilno sodišče pa je vezano na načelo stroge formalne legalitete, ki izhaja iz prvega odstavka 17. člena ZIZ, in pomeni, da je na izvršilni naslov vezano, v njegovo vsebino ne sme posegati in ne sme ponovno presojati njegove materialnopravne pravilnosti in zakonitosti.
izvršilni stroški - zastavni dolžnik - položaj dolžnika
Ker ima pritožnik v predmetni izvršbi položaj dolžnika, mora skladno s petim odstavkom 38. člena ZIZ povrniti upniku stroške, ki so bili potrebni v zvezi z izvršbo na nepremičnini, pri tem pa dejstvo, da je pritožnik po izvršilnem naslovu zastavitelj, ni pravno odločilno.
ZDR-1 člen 44, 84, 126, 135, 135/2.. ZPP člen 7, 212.
nadurno delo - trditveno in dokazno breme - evidenca o izrabi delovnega časa - dnevnica
Če delavec meni, da mu delodajalec dolguje plačilo za delo preko polnega delovnega časa, mora navesti dejstva, ki to potrjujejo in v potrditev teh dejstev ponuditi ustrezne dokaze. Delavec mora dokazati, da je opravil delo preko polnega delovnega časa in tudi količino takšnega dela (VIII Ips 191/2018). Zato ni pravilno stališče pritožbe, da se dokazno breme glede števila opravljenih nadur v primeru odsotnosti evidence o času nadurnega dela enostavno prevali na delodajalca.
V premoženjskopravnem delovnem sporu, kakršen je spor za plačilo nadur, ne veljajo nobena posebna pravila o (obrnjenem) dokaznem bremenu. Za takšno stališče ni podlage v materialnem pravu, konkretno v ZEPDSV ter ZDCOPMD niti v ZDR-1, ki določa obrnjeno dokazno breme le v primeru zatrjevane diskriminacije (šesti odstavek 6. člena) in odpovedi pogodbe o zaposlitvi (84. člen). Prav tako v tovrstnih sporih ne obstajajo zakonske domneve, katerih neutemeljenost bi bil dolžan zatrjevati in dokazovati delodajalec.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 45/3, 48, 48/1, 48/1-1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 54. ZPP člen 249.
odmera nagrade in stroškov izvedenca - pravica izvedenca do nagrade - nagrada za študij spisa - dopolnilno izvedensko mnenje - materialni stroški izvedenca
Ali gre izvedencu, ki mu je bila nagrada za študij spis priznana že v okviru nagrade za izdelavo (osnovnega) mnenja, nagrada za to opravilo tudi v zvezi z izdelavo dopolnilnega mnenja oziroma odgovora na podane pripombe, je odvisno od okoliščin konkretnega primera. Te predstavljajo podlago za odgovor na (bistveno) vprašanje, ali je bil tak (ponoven) študij spisa (dokumentacije v njem) za izdelavo dopolnitve mnenja (odgovora na pripombe) objektivno potreben. Okoliščine, da so bile zoper osnovno mnenje podane obširne (strokovne) pripombe, da je bil predmetni spis relativno obsežen že v času izdelave osnovnega mnenja in da je od njegove izdelave pa do podaje izvedenkinega odgovora na pripombe minilo 17 mesecev, kažejo na to, da je bila ponovna preučitev relevantne spisovne dokumentacije za izdelavo odgovora (objektivno) potrebna.
KZ-1 člen 170.. ZSKZDČEU-1 člen 9, 9/1, 18, 18/1, 23, 23/5.
pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah - sklep o predaji - kaznivo dejanje posilstva - dvojna kaznivost
Neutemeljene so pritožbene navedbe zagovornika, da bi moral biti nalog dopolnjen s sodno odločbo pravosodnih organov ZR Nemčije, to je sodbo Okrajnega sodišča Calw z dne 27. 9. 2018. Celotna sodna odločba namreč po določilih ZSKZDČEU-1 ni obligatorni del naloga, le-ta pa je pomanjkljiv le, če je nepopoln v bistvenih delih (prvi odstavek 18. člena ZSKZDČEU-1).
Res je, da je v nalogu izostal prepis zakonske določbe 177. člena tega zakona, vendar po presoji višjega sodišča že sam opis kaznivih dejanj, povzet v nalogu, omogoča presojo skladnosti med predpisom odreditvene države s predpisom države izvršiteljice. Že na podlagi opisa kaznivega dejanja v nalogu, je torej mogoča presoja, da je kaznivo dejanje posilstva po 177. členu Kazenskega zakonika ZR Nemčije, kaznivo tudi po domačem kazenskem zakonu, saj je inkriminirano v 170. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), torej obstoj dvojne kaznivosti, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
ZDLov-1 člen 2, 2/1, 2/4, 48, 48/1, 77, 77-27.. KZ-1-UPB2 člen 204, 204/1.
dejanje po zakonu ni kaznivo - kaznivo dejanje tatvine - prekršek
Dejstvo je, da je bila srna najdena in živa, čeprav povožena in poškodovana, na cesti v naselju (na nelovni površini) in jo je obdolženka skupaj z neznanim sostorilcem odnesla in si jo prilastila. Taka pravilno ugotovljena pravno odločilna dejstva pa niso opora zaključku sodišča prve stopnje, da je obdolženka storila kaznivo dejanje tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1. Po prvem odstavku 2. člena ZDlov-1 je divjad prosto živeč sesalec, ki se lovi, kar pomeni, da je srna tudi divjad. 48. člena ZDlov-1 (najdba žive divjadi) določa, da je prepovedano (med drugim) prilaščanje najdenih osebkov vseh vrst divjadi. Ravnanje v nasprotju s prej navedeno prepovedjo je prekršek po 27. točki 77. člena ZDlov-1, saj ta predpisuje, da se z globo od 420,00 do 1.200,00 EUR kaznuje za prekršek posameznik, ki si (med drugim) prilašča najdene osebke vseh vrst divjadi in s tem ravna v nasprotju s prvim odstavkom 48. člena ZDlov-1. Na podlagi dejstev, ki jih je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo tako izhaja, da je obdolženka storila dejanje, ki ima znake prekrška in ne kaznivo dejanje tatvine kot ji je očital obtožni predlog in kot izhaja iz izreka izpodbijane sodbe.
ugovor zoper sklep o izvršbi - odpust obveznosti - učinek - prispevki za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje
Ker skladno z določbo prvega odstavka 279. člena ZFPPIPP, ki se glede na določbo 383. člena ZFPPIPP smiselno uporablja tudi v postopku osebnega stečaja, začetek stečajnega postopka ne vpliva na ločitveno pravico in terjatev, zavarovano s to ločitveno pravico, tudi postopek odpusta obveznosti, ki je postopek znotraj stečajnega postopka, ne more imeti vpliva na terjatev, zavarovano z ločitveno pravico.
ZPP člen 108, 108/4, 180, 339, 339/2-14, 351, 351/1. URS člen 22.
gospodarski spor majhne vrednosti - nepopolna tožba - prepozna dopolnitev tožbe - zavrženje tožbe - zavrnitev tožbenega zahtevka - enako varstvo pravic
Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da zadevna zavrnilna sodba zanjo predstavlja presenečenje (absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), saj ni mogla računati s tem, da se bo (ker nepopolne tožbe v postavljenem roku ni dopolnila) v njeno škodo še enkrat upoštevala njena poprejšnja pritožba z dne 12. 7. 2019 zoper sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi, in sicer sedaj kot nesklepčna dopolnitev nepopolne tožbe. Zavrnitev tožbenega zahtevka za tožečo stranko namreč predstavlja hujšo posledico kot zavrženje tožbe. Takšne hujše posledice pa ZPP v situaciji iz četrtega odstavka 108. člena, kakršna je tudi obravnavana, nikakor ne določa.
KZ-1-UPB2 člen 48.a, 48.a/1, 58, 58/1, 58/2, 58/3.. URS člen 14.
odločba o kazenski sankciji - odstop od sodne prakse ni izkazan - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - načelo enakosti - stranska kazen izgon tujca iz države - resna grožnja za javni red ali javno varnost
Neutemeljene so navedbe pritožnice, da je bilo z izrečeno kazensko sankcijo – pogojno obsodbo, kršeno načelo enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave Republike Slovenije ter da gre v obravnavanem primeru za odstop od dosedanje sodne prakse. Pri tem se pritožnica sklicuje na odločbe pritožbenega sodišča v drugih kazenskih zadevah, vendar gre pri tem za povsem posplošeno in nekonkretizirano primerjavo. Izbira kazenske sankcije in višina določene zaporne kazni je vselej odraz ugotovljenih relevantnih okoliščin v vsaki posamezni zadevi ter tudi obteževalnih in olajševalnih okoliščin na strani vsakega posameznega obdolženca. Sankcija je vedno odmerjena individualno ter načelo enakosti ni prizadeto, če je podan stvaren razlog za drugačno obravnavanje. Le ob enakem dejanskem stanju ne sme priti do različnih odločitev. Pritožnica le citirala odločbe Višjega sodišča v Kopru, pri tem pa ne pove, katera so tista dejstva, ki bi kazala na enako dejansko stanje obravnavane zadeve z izpostavljenimi. Pritožbeno sodišče je pregledalo v pritožbi citirane odločbe pritožbenega sodišča in pri tem ugotovilo, da gre za popolnoma neprimerljive zadeve.
Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da pri obtožencu niso podane take osebne okoliščine, ki bi pomenile resno grožnjo za javni red ali javno varnost. Predvidevanje pritožnice, da ni mogoče izključiti, da obtoženec v podobnih okoliščinah na ozemlju Republike Slovenije ne bi ponovil enakih ali podobnih kaznivih dejanj, je za obravnavano zadevo nesprejemljivo. Za izrek te stranske kazni mora biti podana resna grožnja za javni red ali javno varnost, resne grožnje pa ni mogoče utemeljiti z golim predvidevanjem, kot tudi ne z dejstvom, da obtoženec nima prijavljenega prebivališča na ozemlju Republike Slovenije ter da je na ozemlju Republike Slovenije izvršil kaznivi dejanji.
sodba na podlagi pripoznave - glavni zahtevek - stroški postopka - predpravdni stroški - gospodarski spor majhne vrednosti
Tožeča stranka sodišču prve stopnje očita, da ji neutemeljeno ni priznalo stroškov poizvedbe o lastniku vozila in stroškov opomina v skupni višini 112,00 EUR. Ti očitki niso utemeljeni. Namreč navedeni stroški niso predmet odločitve, vsebovane v izpodbijani II. točki izreka prvostopenjske sodbe na podlagi pripoznave, saj jih je tožeča stranka (primarno) uveljavljala kot škodo v okviru glavnega zahtevka. Temu pa je sodišče prve stopnje v I. točki izreka sodbe na podlagi pripoznave v celoti ugodilo (316. v zvezi s 453.a členom ZPP) in so torej ti stroški tožeči stranki že bili prisojeni. Pritožbeno zavzemanje v smeri predlagane spremembe stroškovne odločitve tako nima (več) opore v tožbi.
ZIZ člen 178, 178/2, 179, 179/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
tržna vrednost nepremičnine - pravica do informacije - pravica do izjavljanja - pripombe na cenitveno poročilo - odgovor izvedenca na pripombe strank
Iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da je odločitev sprejelo na podlagi cenitvenih poročil cenilca gradbene in cenilca kmetijske stroke ter cenilčevih pojasnil dolžnikovih pripomb na cenitev cenilca kmetijske stroke, s katerimi je cenilec podrobneje pojasnil izbor metode izračuna vrednosti kmetijskih zemljišč. Glede na podatke spisa je pritrditi dolžniku, da mu navedena pojasnila niso bila vročena niti pred niti hkrati z izpodbijanim sklepom. Glede na navedeno sodišče druge stopnje zaključuje, da je bila pritožniku kršena pravica do informacije in s tem pravica do izjavljanja v postopku, saj je sodišče izpodbijano odločitev sprejelo na podlagi navedb v omenjeni vlogi cenilca kmetijske stroke.
postopek v sporu majhne vrednosti - kupoprodajna pogodba - avto - ara - vrnitev dvojne are - kršitev pogodbe - razveza pogodbe
Ker toženec avtomobila ni pripravil tako, da bi ga tožnik lahko prevzel, niti ga ni pripravil v dodatnem roku, je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da toženec svoje obveznosti ni izpolnil zaradi česar je bila pogodba zaradi razlogov na strani toženca razvezana.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - odločba o kazenski sankciji - preizkus kazenske sankcije
Pri odločanju o kazenski sankciji sodišče prve stopnje utemeljeno ni prezrlo teže kaznivega dejanja, ko ni šlo le za enkraten napad na mladoletno oškodovanko, temveč za kontinuiran način izvršitve kaznivega dejanja v relativno daljšem časovnem obdobju, pa tudi škodljivih posledic obdolženčevega ravnanja v obliki čustvenih motenj pri oškodovanki. Pritožbeno sodišče se strinja z zaključkom prvostopenjskega sodišča, da izrek milejše kazenske sankcije od kazni zapora ne bi bil ustrezen kazenskopravni odziv za doseganje prevencijskih ciljev kazenskopravnega obravnavanja in da zato predlogu obdolženčeve zagovornice za izrek pogojne obsodbe ne gre slediti, pravilno pa je tudi zaključilo, da je kazen eno leto zapora sorazmerna z naravo in težo storjenega kaznivega dejanja.
ZS člen 83. ZNP-1 člen 216. ZNP člen 33, 33/3. ZZZDR-UPB1 člen 106.a.
nepravdni postopek - postopek za ureditev stikov - stiki otroka z družinsko povezanimi osebami - pravočasnost pritožbe - sodne počitnice - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - nujna zadeva - pravni interes za pritožbo
Z ugoditvijo pritožbenemu predlogu predlagatelja, ki bi pripeljala do potrjene pravnomočnosti (zanj spornega) meritornega sklepa, bi tako predlagatelj dosegel ravno nasprotno od tistega, za kar se zavzema v pritožbenih navedbah. Povedano poenostavljeno, konkretna pritožba predlagatelju ni v korist oziroma zanjo glede na vsebino pritožbe nima pravnega interesa. Določba 3. točke drugega odstavka 83. člena ZS se nanaša tudi na konkretni nepravdni postopek o stikih med dedkom in mladoletno vnukinjo. Ker se po ZNP-1 za presojo konkretne zadeve uporabljajo določbe ZNP, gre tudi upoštevaje omenjeno 9. točko v zvezi z določbo prvega odstavka 38. člena ZNP, po kateri so (vsi) postopki za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij nujni, za nujno zadevo, za katero je med sodnimi počitnicami v letu 2019 procesni rok za vložitev pritožbe zoper meritorni sklep (30 dni) tekel.
ZPP člen 158, 158/1, 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-3.
odločitev o stroških pravdnega postopka - umik tožbe - izpolnitev zahtevka - povod za tožbo - odgovor na tožbo - nasprotovanje tožbenemu zahtevku - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Za pravilno stroškovno odločitev je treba ugotoviti, če je umik tožbe posledica toženčeve izpolnitve zahtevka. Toženec namreč v odgovoru na tožbo, ki je sledil umiku tožbe, zanika storitev očitanega motilnega dejanja in izpolnitev zahtevka.
spor majhne vrednosti - izdaja sodbe brez glavne obravnave - nesporno dejansko stanje - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - najemna pogodba za poslovni prostor - razlaga pogodbenih določil
Dejansko stanje je bilo sporno in sicer glede vprašanja kdaj so bili prostori adaptirani in pripravljeni za vselitev tožene stranke. O tem vprašanju sodišče ni moglo odločiti samo oz. na podlagi listinskih dokazov, ampak bi moralo za razjasnitev dejanskega stanja opraviti narok za glavno obravnavo, na katerem bi izvedlo predlagane dokaze (tudi z zaslišanjem prič). S tem ni bila izpolnjena ena od predpostavk za izdajo sodbe brez opravljene glavne obravnave po 454. členu ZPP