trgovski zastopnik – reševanje garancij – odprava napak - pogodba o delu – sklenitev pogodbe
Pritožnica neutemeljeno oporeka zaključku sodišča prve stopnje, da so bili kupci avtomobilov v pogodbenem razmerju s toženo stranko. Ni namreč uspela izpodbiti ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka pri prodaji vozil nastopala le kot trgovski zastopnik in da je pogodbe s kupci sklepala v imenu naročitelja.
Volja za sklenitev pogodbe se lahko izrazi ne le z besedno izjavo, pač pa tudi z drugačnim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da obstoji.
Pri določitvi dodatka za stalnost je treba upoštevati tudi leta, ko je tožnik opravljal službo v JLA, ne le let, ki jih je opravil pri TO.
Tožniku je bila v izreku odločb sicer pravilno priznana pravica do dodatka za stalnost, vendar mu je bila višina dodatka nato napačno obračunana, ker tožena stranka ni pravilno upoštevala let, ko je tožnik služboval na vojaški dolžnosti v JLA. Spor, v katerem tožnik uveljavlja višji dodatek za stalnost, je spor o višini denarne terjatve, za katerega je dopustno neposredno sodno varstvo.
vsebina sklepa o dedovanju – vrednost zapuščine – dedni dogovor – izpodbijanje dednega dogovora
Dedni dogovor predstavlja sporazum med dediči (o delitvi in načinu delitve dediščine) in ne odločitev sodišča, zato ga v pritožbi zoper sklep o dedovanju ni mogoče izpodbijati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0059567
OZ člen 186, 186/2, 395, 395/1. ZPP člen 14. KZ člen 221/2.
povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost odgovornost več oseb za škodo - udeležba pri kaznivem dejanju - prikrivanje - solidarna odgovornost - vezanost na kazensko obsodilno sodbo
Pravila, ki urejajo odgovornost več oseb za škodo, oškodovancu breme dokazovanja olajšajo. V teh primerih oškodovancu ni potrebno izkazati vzročne zveze med ravnanjem posameznega udeleženca in nastalo škodo, dovolj je, da izkaže položaj, ki je predpostavka za uporabo pravil o solidarni odgovornosti.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve
Za pravilno odločitev o sprejemu v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice mora sodišče zanesljivo ugotoviti, da so izpolnjeni vsi pogoji za dopustnost takega zdravljenja.
povečanje solastninskega deleža – skupna gradnja – gradnja na tujem svetu – začasna odredba – verjetnost terjatve
Za spremembo solastnega deleža mora obstajati ena od pravnih podlag, ki jih za pridobitev lastninske pravice predvideva ZTLR (21. člen). Pravni temelj bi sicer lahko predstavljala skupna gradnja, ki pa je tožnik očitno, glede na trditveno podlago in postavljeni (ugotovitveni) zahtevek, ne uveljavlja.
Do spremembe solastniškega deleža bi lahko prišlo tudi z gradnjo na tuji stvari (24. člen do 26. člen ZTLR). Po SPZ (48. člen SPZ) se sicer z gradnjo na tuji stvari ne pridobi več lastninska pravica, vendar pa bi bila pravica pridobljena na tej podlagi veljavna (1. odstavek 266. člena SPZ), če bi se pogoji za njeno pridobitev izpolnili do 31.12.2002.
ZZK-1 člen 5, 86, 122, 133, 147. ZIZ člen 165, 165/5, 165/6, 168.
zaznamba izvršbe – lastnik nepremičnine – dokaz o dolžnikovi lastnini – načelo vrstnega reda – načelo formalnosti – učinek vpisa
Zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke sta dovoljeni le pri tistih nepremičninah, ki so last dolžnika iz izvršilnega postopka.
Ko upnik predloži pravnomočno sodbo izvršilnemu sodišču, to pa zemljiškoknjižnemu (ali pa sam predlaga vpis pravice), se začne zemljiškoknjižni postopek za vknjižbo lastninske pravice. Od tega trenutka učinkuje vpis lastninske pravice na dolžnika, ki ga opravi sodišče na predlog ali po uradni dolžnosti, če so izpolnjeni vsi zakonski pogoji, in ne prej, na kar meri pritožba. Izvršilni postopek pa se nadaljuje po pravnomočnosti sklepa o vpisu.
S predložitvijo dokazov ni mogoče nadomestiti manjkajočih navedb v sporu. Povezanost trditvene podlaga spora z dokazno ponudbo je dosledno izpeljana v 212. členu, 213. členu in 1. odst. 287. člena ZPP.
neupravičena obogatitev – dokazno breme pri neupravičeni obogatitvi – okoriščenje – prehod premoženja
Prehod premoženja (glede tožniku nevrnjenih sredstev - prikrajšanje) med premoženje tožene stranke brez podlage (neupravičena pridobitev) mora dokazati tožeča stranka. Eno od pravnih dejstev (oziroma osrednje, najpomembnejše pravno dejstvo, predpostavka) terjatve iz neupravičene pridobitve je (kot pove že ime) pridobitev, okoriščenje, prehod premoženja. Prikrajšanje samo po sebi ne zadošča.
Predpogodba je pogodba kot vsaka druga, le da izpolnitev obveznosti iz te ne prestavlja izvršitve kakšne dajatve ali storitve, temveč je obveznost pogodbenih strank v tem, da sklenejo glavno pogodbo. Četudi je bila ob sklenjeni predpogodbi dogovorjena ter hkrati izvršena že delna izpolnitev na račun obveznosti iz glavne pogodbe, je v primeru, ko predpogodba za pogodbene stranke ni več zavezujoča, potrebno vrniti prejeto korist, saj je odpadla pravna podlaga.
Zmotno je pritožbeno stališče, da za pritožnika, ki je naknadno prevzel postopek, taksna obveznost sploh ni nastala in da so taksni zavezanci za plačilo delničarji pritožnika, ki so tožbo vložili.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059583
URS člen 26. OZ člen 131, 131/1, 148. ZOR člen 154, 154/1, 172. ZPP člen 4, 5, 8.
odškodninska odgovornost države – protipravnost ravnanja delavcev upravnega organa – napake v postopku – neresnična prijava – vzročna zveza – uporaba zapiskov pri izpovedi stranke – prepoved uporabe zapiskov pri zaslišanju stranke
Od več okoliščin, ki so v zvezi z nastankom škode, kot vzrok šteje samo tista okoliščina, ki po rednem teku stvari pripelje do take posledice. Prijava urbanistični inšpekciji (ne glede na to, ali je ta resnična ali ne) pa ne pripelje do izdaje nepravilne ali nezakonite odločbe, saj je izdaja pravilne odločbe naloga organa, ki postopek vodi.
Pojma protipravnosti ravnanja upravnega organa kot ene od nujnih predpostavk civilnega delikta ni mogoče preprosto enačiti z vsemi razlogi, zaradi katerih je bila kasneje prvotna odločba upravnega organa spremenjena ali razveljavljena. Za odškodninsko odgovornost bi šlo tako le v primeru, če bi ravnanje upravnih organov oz. njihovih delavcev kazalo na njihovo namero, da se izigrajo neke sicer z zakonom določene pravice stranke v postopku na način, ki hkrati kaže tudi na očitno ravnanje proti pravilom procesnega prava.
zaznamba spora – pridobitev lastninske pravice na izvedeni način – pridobitev lastninske pravice na podlagi ZLNDL
V tožbi, ki je podlaga za predlagano zaznambo spora, tožniki zatrjujejo, da je njihov pravni prednik pravico uporabe na spornem zemljišču pridobil na pravnoposloven način, oni pa z dedovanjem. V obeh primerih gre za izvedeni način pridobitve stvarne pravice, zato pravne podlage za zaznambo spora ni. Stališče, da so tožniki lastninsko pravico pridobili na originaren način - podlagi zakona (ZLNDL) - ni sprejemljivo, ker postopek lastninjenja ni posegel v materialnopravna razmerja imetnikov pravic, ampak so bile - zaradi spremembe družbenega sistema, katerega del je bila tudi vzpostavitev novega sistema stvarnega prava - obstoječe pravice zgolj transformirane v nov sistem stvarnega prava.
pomotni vpisi – odprava pomote – soglasje prizadetih oseb
Zakon resda določa le, da mora sodišče pred odločitvijo o popravi prizadete osebe zaslišati, vendar pa je v sodni praksi in pravni teoriji povsem enotno stališče, da je pomoten vpis mogoče odpraviti le s soglasjem vseh prizadetih oseb.
STVARNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0059557
ZTLR člen 14, 14/1. ZOR člen 210, 219. ZDen člen 72.
neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari v solasti – verzija – uporabnina – nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe denacionaliranega premoženja – pasivna legitimacija
Na fizični ali na drug način neizvedena delitev solastne stvari ne predstavlja ovire za uveljavitev tožbenega zahtevka na uporabnino iz naslova neupravičene pridobitve. Bistveno je, ali solastnik uporablja solastno stvar tako, da posega tudi v solastni delež drugega solastnika, in torej ne v okvirih svojega deleža, ne da bi posegel v delež drugega. Odločilno torej je, ali gre za poseg v pravico drugega na stvari, ki na podlagi pravil o neupravičeni pridobitvi omogoča neupravičeno prikrajšanemu odmeno zaradi neupravičene uporabe njegove stvari v korist drugega.
Zavezanec za plačilo nadomestila zaradi nemožnosti uporabe iz 72. člena ZDen je zavezanec za vrnitev podržavljenega premoženja.
podlaga pogodbe – dopustna podlaga pogodbe – ničnost pogodbe zaradi nedopustne podlage – nagib za sklenitev pogodbe
Ničnost pravnega posla je skrajna sankcija, zato je ravnanje pogodbenih strank potrebno presojati celovito, torej s stališča kršitve prisilnih predpisov, s stališča nemoralnosti, poleg tega pa tudi s stališča intenzivnosti posega v splošne in posamezne interese. Ugotovitev ničnosti zato ne more biti sama sebi namen, temveč mora zasledovati predvsem odpravo nedopustnega stanja, ki je v nasprotju bodisi s predpisi bodisi moralo.
Toženec bi se kot porok in plačnik, obveznosti plačila lahko razbremenil le, če bi dokazal (sodišče prve stopnje je pravilno dokazno breme naprtilo tožencu), da je bil dolg po predmetni kreditni pogodbi s sklenjenimi aneksi v celoti poravnan.
Pravilnik o projektiranju cest, ki določa, da je bankina utrjena površina ob zunanjem robu vozišča, ki omogoča namestitev prometne signalizacije in opreme, ne izključuje odgovornosti zavarovanke tožene stranke za nesrečo, saj bankine, kjer se je zgodila prometna nesreča, ni redno in pravilno vzdrževala.