Pravice kupca v zvezi stvarnimi napakami predmeta kupoprodajne pogodbe (stanovanja) tako pravica na znižanje kupnine kakor tudi pravica do povrnitve škode so vezane na pravočasno grajanje napak.
Opustitev vročitve dopolnitve izvedeniškega mnenja lahko predstavlja kršitev določila 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Vendar pa mora pritožnica takšno kršitev izkazati. Stranka, ki zatrjuje, da dela dopolnitve izvedeniškega mnenja ni prejela, kar pa je v nasprotju s podatki iz povratnice, predloženega dopisa sodišča in odredbe sodišča, za svoje trditve pa v pritožbi ne predlaga nobenih dokazov, očitane opustitve vročitve ni izkazala.
Pravilnik o projektiranju cest, ki določa, da je bankina utrjena površina ob zunanjem robu vozišča, ki omogoča namestitev prometne signalizacije in opreme, ne izključuje odgovornosti zavarovanke tožene stranke za nesrečo, saj bankine, kjer se je zgodila prometna nesreča, ni redno in pravilno vzdrževala.
gradnja na tujem zemljišču – vlaganja v tujo nepremičnino – nova stvar
Sodna praksa restriktivno obravnava vlaganja v tujo nepremičnino, na podlagi katerih pridobi vlagatelj ne le obligacijska, ampak tudi stvarnopravna upravičenja po določbah ZTLR. Sodna praksa pa je enotna, če prvotni objekt preneha obstajati, sprememba stvarnopravnih razmerij ni izključena.
obnova postopka – pravočasnost predloga za obnovo postopka
Tožena stranka v predlogu za obnovo postopka ni podala navedb, na osnovi katerih bi sodišče prve stopnje lahko presodilo pravočasnost vložitve predloga. Ker je prvostopenjsko sodišče predlog za obnovo postopka obravnavalo vsebinsko in ga zavrnilo, je pravno nepomemben zaključek sodišča prve stopnje, da bi tožena stranka izjavo o krivem pričanju lahko uporabila že v pritožbenem postopku, pritožbeno zatrjevanje, da so se predlagateljice z izjavo seznanile tik pred vložitvijo predloga za obnovo postopka, pa v pritožbeni fazi postopka nepotrebno.
Toženec bi se kot porok in plačnik, obveznosti plačila lahko razbremenil le, če bi dokazal (sodišče prve stopnje je pravilno dokazno breme naprtilo tožencu), da je bil dolg po predmetni kreditni pogodbi s sklenjenimi aneksi v celoti poravnan.
pomotni vpisi – odprava pomote – soglasje prizadetih oseb
Zakon resda določa le, da mora sodišče pred odločitvijo o popravi prizadete osebe zaslišati, vendar pa je v sodni praksi in pravni teoriji povsem enotno stališče, da je pomoten vpis mogoče odpraviti le s soglasjem vseh prizadetih oseb.
napotitev na pravdo – razlaga oporoke – spornost vsebine oporoke
Sporna vsebina oporoke se glasi: „Podpisani se odrekam deležu, ki mi pripada po pokojni ženi in ga prepuščam sinu F. v celoti samo mojega knjiženega in neknjiženega na parc. št. 77/3 in 77/2, ki naj mu bo uteha pri pomoči pri ženi (njegovi) mami“. V danem primeru je tako sporno, v kakšnem obsegu je zapustnik oporočnemu dediču predmetni parceli zapustil. Ne gre zgolj za vprašanje razlage oporočiteljeve volje v smislu 84. člena ZD, temveč so implicite spora dejstva o vsebini oporoke. Zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 1. točke 2. odstavka 210. člena ZD.
Sodišče prve stopnje je tudi pravilno štelo kot manj verjetno pravico pritožnika upoštevaje, da gre za veljaven zapis o tem, ali zapustnik pritožniku zapušča celoten svoj del omenjenih parcel in mora kot oporočni dedič dokazovati, da je nejasen zapis treba razlagati v njegovo korist. Pri tem si je pomagalo tudi s subsidarnim razlagalnim pravilom – da je dvom v korist zakonitega dediča.
neupravičena obogatitev – dokazno breme pri neupravičeni obogatitvi – okoriščenje – prehod premoženja
Prehod premoženja (glede tožniku nevrnjenih sredstev - prikrajšanje) med premoženje tožene stranke brez podlage (neupravičena pridobitev) mora dokazati tožeča stranka. Eno od pravnih dejstev (oziroma osrednje, najpomembnejše pravno dejstvo, predpostavka) terjatve iz neupravičene pridobitve je (kot pove že ime) pridobitev, okoriščenje, prehod premoženja. Prikrajšanje samo po sebi ne zadošča.
ZFPPIPP člen 429, 430, 430/1, 430/2, 440. ZSReg člen 15, 43, 43/1.
vročitev in objava pisanj v postopku izbrisa – vročitev na poslovnem naslovu – vročitev preko AJPES – vrnitev v prejšnje stanje
Sklepi, ki se izdajajo v postopku izbrisa, se po 1. odst. 430. čl. ZFPPIPP vročijo udeležencem postopka in objavijo po 1. odst. 43. čl. ZSReg, torej na spletnih straneh AJPES. Če pa vročitve pravni osebi, nad katero se vodi postopek izbrisa, ni mogoče opraviti na naslovu, ki je kot njen poslovni naslov vpisan v sodnem registru, velja po 2. odst. 430. čl. ZFPPIPP vročitev za opravljeno, ko poteče 8 dni od objave tega sklepa. Gre za neizpodbojno zakonsko presumpcijo vročitve sklepa družbi.
V postopku za vpis v sodni register vrnitev v prejšnje stanje ni dovoljena.
STVARNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0059557
ZTLR člen 14, 14/1. ZOR člen 210, 219. ZDen člen 72.
neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari v solasti – verzija – uporabnina – nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe denacionaliranega premoženja – pasivna legitimacija
Na fizični ali na drug način neizvedena delitev solastne stvari ne predstavlja ovire za uveljavitev tožbenega zahtevka na uporabnino iz naslova neupravičene pridobitve. Bistveno je, ali solastnik uporablja solastno stvar tako, da posega tudi v solastni delež drugega solastnika, in torej ne v okvirih svojega deleža, ne da bi posegel v delež drugega. Odločilno torej je, ali gre za poseg v pravico drugega na stvari, ki na podlagi pravil o neupravičeni pridobitvi omogoča neupravičeno prikrajšanemu odmeno zaradi neupravičene uporabe njegove stvari v korist drugega.
Zavezanec za plačilo nadomestila zaradi nemožnosti uporabe iz 72. člena ZDen je zavezanec za vrnitev podržavljenega premoženja.
podlaga pogodbe – dopustna podlaga pogodbe – ničnost pogodbe zaradi nedopustne podlage – nagib za sklenitev pogodbe
Ničnost pravnega posla je skrajna sankcija, zato je ravnanje pogodbenih strank potrebno presojati celovito, torej s stališča kršitve prisilnih predpisov, s stališča nemoralnosti, poleg tega pa tudi s stališča intenzivnosti posega v splošne in posamezne interese. Ugotovitev ničnosti zato ne more biti sama sebi namen, temveč mora zasledovati predvsem odpravo nedopustnega stanja, ki je v nasprotju bodisi s predpisi bodisi moralo.
Evidentno je, da se določba 21. člena Statuta nanaša na objave družbe, namenjene tretjim, določba 36. člena Statuta pa na objavo oziroma vabilo na skupščino, namenjeno delničarjem družbe. In ker je za pravilen sklic skupščine odločilno vprašanje obveščenosti delničarjev družbe in ne tretjih, iz neprerekanih trditev tožene stranke pa izhaja, da so bili o sklicu skupščine obveščeni vsi delničarji družbe s priporočeno pošto, kar je skladno tudi s Statutom družbe, je materialnopravno zmoten zaključek prvostopenjskega sodišča, da so sklepi skupščine z dne 06. 08. 2007 nični, ker skupščina ni bila sklicana skladno z določbo 2. odstavka 295. člena ZGD-1.
trgovski zastopnik – reševanje garancij – odprava napak - pogodba o delu – sklenitev pogodbe
Pritožnica neutemeljeno oporeka zaključku sodišča prve stopnje, da so bili kupci avtomobilov v pogodbenem razmerju s toženo stranko. Ni namreč uspela izpodbiti ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka pri prodaji vozil nastopala le kot trgovski zastopnik in da je pogodbe s kupci sklepala v imenu naročitelja.
Volja za sklenitev pogodbe se lahko izrazi ne le z besedno izjavo, pač pa tudi z drugačnim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da obstoji.
zaznamba spora – pridobitev lastninske pravice na izvedeni način – pridobitev lastninske pravice na podlagi ZLNDL
V tožbi, ki je podlaga za predlagano zaznambo spora, tožniki zatrjujejo, da je njihov pravni prednik pravico uporabe na spornem zemljišču pridobil na pravnoposloven način, oni pa z dedovanjem. V obeh primerih gre za izvedeni način pridobitve stvarne pravice, zato pravne podlage za zaznambo spora ni. Stališče, da so tožniki lastninsko pravico pridobili na originaren način - podlagi zakona (ZLNDL) - ni sprejemljivo, ker postopek lastninjenja ni posegel v materialnopravna razmerja imetnikov pravic, ampak so bile - zaradi spremembe družbenega sistema, katerega del je bila tudi vzpostavitev novega sistema stvarnega prava - obstoječe pravice zgolj transformirane v nov sistem stvarnega prava.
S predložitvijo dokazov ni mogoče nadomestiti manjkajočih navedb v sporu. Povezanost trditvene podlaga spora z dokazno ponudbo je dosledno izpeljana v 212. členu, 213. členu in 1. odst. 287. člena ZPP.