nedopustnost izvršbe - pridobitev lastninske pravice - zaznamba izvršbe - hipoteka - dobra vera
Da nekdo ni v dobri veri, mora druga stranka izrecno zatrjevati in tudi dokazati. Tovrstnih navedb tožeča stranka v tej pravdi ni podala, dejanska situacija je bila drugačna kot v zadevi II Ips 220/2006, saj je na sklenitev kupoprodajne pogodbe tožnik opozoril šele v ugovoru tretjega zoper sklep o izvršbi. Lastninska pravica se na podlagi pravnega posla pridobi z vpisom v zemljiško knjigo. V času zaznambe izvršbe tožnik še ni bil lastnik nepremičnine. Ničesar ni navedel o tem, kako je toženec pred vložitvijo predloga za izvršbo vedel za obstoj kupoprodajne pogodbe, nima torej niti dejanskih navedb, ki bi lahko kazale, da toženec ni bil v dobri veri. Ob dejanskih ugotovitvah, da je tožnik lastninsko pravico pridobil že po tistem, ko je toženec pridobil zastavno pravico, je odločitev sodišča prve stopnje, da zahtevek na ugotovitev nedopustnosti izvršbe zavrne, pravilna.
stvarna pristojnost – direktor – odpoklic s funkcije – odpravnina
Ker je spor zaradi plačila odpravnine zaradi odpoklica s funkcije direktorja tožene stranke spor med družbo in članom organa družbe, za katerega je treba uporabiti pravo gospodarskih služb, je za odločanje stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti v gospodarskem sporu in ne delovno sodišče.
Bistveno vprašanje je ali pravnomočna sodba, ki je bila izdana v prvem postopku, učinkuje tudi proti predlagateljici obnove prvega postopka. Vprašanje nujnega sosporništva je vprašanje pravilne uporabe materialnega prava. Samo v primeru enotnih (in ne tudi nujnih) sospornikov so na sodbo vezani vsi, tudi tisti, ki niso sodelovali v postopku. V primeru nujnih jih takšna sodba torej ne veže, saj sploh ni bila tožena prava stranka.
Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa navedlo zgolj, da je dolžnik vložil obrazložen ugovor, ni torej konkretnih razlogov o pravno pomembnih trditvah dolžnika in tudi ne razlogov, zakaj je sodišče štelo, da je ugovor obrazložen in s tem utemeljen, in ugovor niti s sklepom ni bil upniku vročen, da bi se seznanil z razlogi, ki jih je podal dolžnik, je sklep neobrazložen, upniku je tudi onemogočeno učinkovito pravno sredstvo, pritožba.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini – predpostavke za priposestvovanje - dobra vera – tek priposestvovalne dobe po določbah ZTLR in SPZ
Glede na dejstvo, da tožnika nista razpolagala z veljavnim pravnim naslovom za sporne nepremičnine, bi prišla v poštev 20 letna priposestvovalna doba (četrti odstavek 28. člena ZTLR), ki se do uveljavitve SPZ (01.01.2003) še ni iztekla. Z uveljavitvijo SPZ, katerega določila je potrebno uporabiti (269. člen), pa sta dobroverni posestnik ter dobroverni in zakoniti posestnik po ZTLR izenačena z dobrovernim lastniškim posestnikom po SPZ, ki nepremičnino priposestvuje po preteku 10 let. V skladu s 43. členom SPZ so predpostavke za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem dobra vera, lastniška posest in pretek časa.
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. in 2. al. 1. odstavka 111. čl. ZDR bi bila zakonita, četudi tožena stranka ne bi dokazala, da ima očitana kršitev obveznosti iz delovnega razmerja vse znake kaznivega dejanja, ker je dokazala kršitev obveznosti iz delovnega razmerja po 2. al. 1. odst. 111. čl. ZDR. Iz tega razloga ni bistveno, da je tožena stranka v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi navedla napačno pravno kvalifikacijo oziroma da so v tožnikovem ravnanju (neupravičeno spreminjanje podatkov o plačniku na izdanem računu) podani znaki kaznivega dejanja ponarejanja listin po temeljni kvalifikaciji in ne po kvalificirani obliki (ki je podana, kadar gre za javno listino).
Določila zavarovalnih pogojev določena v 5. členu, ki opredeljuje pojem nezgode ter posebne pogoje in stanja, ki po teh pogojih nikakor ne predstavljajo nezgode, med te sodijo tudi rupture tkiv, razen pri direktnih odprtih poškodbah (7. točka tretjega odstavka 5. člena), so namreč natančna in jasna, zato, čeprav so vnaprej natisnjeni od ene stranke, ne potrebujejo posebne razlage, niti tolmačenja teh v korist nasprotne stranke. Bistveno namreč je, kot je že navedeno, da tožnik, čeprav je do poškodbe prišlo pri hitrem gibanju telesa, kar po drugem odstavku 5. člena NE-96 pomeni nezgodo, ni utrpel rupture Ahilove tetive pri direktni odprti poškodbi, ki bi sicer takšno poškodbo opredeljevala kot nezgodo.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - dobra vera - priposestvovanje - stvarna služnost - začasna odredba
Ker se dobra vera domneva, je nasprotna stranka tista, ki mora nedobrovernost zatrjevati in dokazati in ne obratno. Zato bi v tem primeru moralo sodišče prve stopnje izhajati iz določbe prvega odstavka 217. člena SPZ, po kateri nastane stvarna služnost s priposestvovanjem, če je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost v dobri veri 10 let. Samo, če bi tožena stranka zatrjevala in dokazala, da se služnost ni izvrševala v dobri veri, bi morala tožnica dokazati v skladu z drugim odstavkom 217. člena SPZ dvajsetletno izvrševanje služnosti.
odstop od pogodbe - obvestilo o dostopu od pogodbe - neizpolnitev dolžnikove obveznosti
Iz spisa ni razvidno, da bi dolžnik prejel obvestilo o odstopu od pogodbe, čeprav ga je k takšnemu obvestilu zavezovalo tako pogodbeno določilo, pa tudi 109. čl. OZ, ki določa, da mora upnik, ki zaradi neizpolnitve dolžnikove obveznosti odstopi od pogodbe, to nemudoma sporočiti dolžniku. Vendar pa opustitev te obveznosti ne pomeni, da zaradi tega pogodba ni prenehala.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - prokurist - odločanje o postavitvi prokurista - pristojnost poslovodje - možnost obstoja nasprotujočih interesov med poslovodjo in skupščino - pristojnost skupščine
Četudi drži pritožbena trditev, da že 33. čl. ZGD-1 na splošno dopušča, da družba podeli prokuro, je zaradi možnosti obstoja nasprotujočih si interesov, odločanje o tem glede na ureditev v ZGD-1, v pristojnosti družbenikov, torej skupščine, če družbeniki v pogodbi takšne odločitve niso prepustili poslovodji.
združitev pravd – stvarna pristojnost sodišča – odškodninski spor – zahtevki delavca zoper delodajalca in zavarovalnico
Sklep o združitvi postopkov ima značaj sklepa procesnega vodstva, zoper
katerega posebna pritožba ni dovoljena.
V situaciji, ko delavec na podlagi istega škodnega dogodka zahteva plačilo odškodnine od delodajalca in od zavarovalnice, ni ekonomično voditi dveh postopkov pred dvema sodiščema. Takšna rešitev zagotavlja tudi večjo pravno varnost.
ZP-1 člen 61, 61/3, 67, 67/2. ZUP člen 87, 87/3, 87/4.
zahteva za sodno varstvo – domneva umika – smiselna uporaba določb zakona o splošnem upravnem postopku – vročanje – domneva vročitve
Po določbi 3. odstavka 61. člena ZP-1 se šteje, da je oseba, ki ji je bila izrečena sankcija, zahtevo za sodno varstvo umaknila, če ni prišla na zaslišanje na sodišče, na katero je bila pravilno povabljena, izostanka pa ni opravičila.
Iz sporočila o prispelem pismu je razvidno, da je bil storilec o prispelem sodnem pisanju (z obvestilom o posledicah takega vročanja) obveščen in ga v nadaljnjih petnajstih dneh ni dvignil, tako da je nastopila tako imenovana fikcija vročitve, in je bilo navedeno sodno pisanje v skladu z določbami tretjega in četrtega odstavka 87. člena ZUP vloženo v njegov hišni predalčnik.
Storilec mora v rednem sodnem postopku že pred izdajo odločbe navesti tudi podatke o svojih premoženjskih razmerah, sodišče, ki vodi postopek o prekršku, pa sme v skladu s 5. odstavkom 144. člena ZP-1 storilca tudi oprostiti povrnitve stroškov postopka, ne da bi bil za to sploh potreben predlog storilca, v primeru pritožbenega postopka pa tudi, v kolikor je vložena pritožba tudi v tej smeri. Stališče, da po pravnomočnosti odločbe ni več mogoče predlagati oprostitve plačila stroškov postopka, tako ni v nasprotju z domnevo nedolžnosti.
ZFPPIPP člen 20, 21, 22, 59, 59/1, 299, 299/4, 380, 380/2. ZPPSL člen 131, 131/1.
stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem - izločitvene pravice - terjatve, ki se poplačujejo iz razdelitvene mase
Pritožnik utemeljeno opozarja na dejstvo, da 2. odst. 380. čl. ZFPPIPP ne ureja vprašanja prijave izločitvenih pravic, ampak terjatev, ki se poplačujejo iz razdelitvene mase.
URS člen 15, 19, 19/2, 19/3, 21, 32, 39. ZDZdr člen 39, 39/1.
pridržanje osebe v zdravstveni ustanovi
Ker pridržani ogroža svoje življenje, kar je zakonit razlog za omejitev njegove prostosti, dosledno pa je bil spoštovan tudi postopek, v katerem je do omejitve temeljne človekove pravice prišlo, je v pritožbi neutemeljeno izpostavljena kršitev človekovih pravic - dostojanstva, svobode gibanja in govora.
plačilni nalog - zahteva za sodno varstvo - ustavitev postopka - pritožba državnega tožilca
Ker so z odločbo Ustavnega sodišča RS, ki učinkuje od 29.12.2009, bile razveljavljene določbe Zakona o prekrških (ZP-1), ki so se nanašale na pritožbo državnega tožilca, pritožba državnega tožilca zoper sodbo o prekršku izdano v postopku z zahtevo za sodno varstvo ni (več) dovoljena.
ZDR člen 72, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 90. ZGD-1 člen 265, 265/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - predsednik uprave - razrešitev - organizacijski razlog - enočlanska uprava - šikana
Potreba po delu tožnika pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (za delovno mesto predsednika uprave) je prenehala, ker je tožena stranka tričlansko upravo zamenjala za enočlansko upravo. Opisana organizacijska sprememba predstavlja utemeljen (poslovni) razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi in temelji na ekonomskem razlogu, saj se je tožena stranka zaradi slabih poslovnih rezultatov odločila racionalizirati in reorganizirati način odločanja oziroma sestave uprave.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - diskriminacija - rok za podajo odpovedi
Pri toženi stranki se je drastično zmanjšal obseg naročil in s tem tudi potreba po delavcih. Iz tega razloga je reorganizirala delovni proces, zmanjšala je obseg proizvodnje in posledično tožnici podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Odpoved je zakonita, sodišče pa tudi ne more presojati ekonomske smotrnosti organizacijske odločitve tožene stranke, ki je v njeni avtonomni pristojnosti, temelječi na ustavni pravici do svobodne podjetniške pobude.