obnova postopka – pravočasnost predloga za obnovo postopka
Tožena stranka v predlogu za obnovo postopka ni podala navedb, na osnovi katerih bi sodišče prve stopnje lahko presodilo pravočasnost vložitve predloga. Ker je prvostopenjsko sodišče predlog za obnovo postopka obravnavalo vsebinsko in ga zavrnilo, je pravno nepomemben zaključek sodišča prve stopnje, da bi tožena stranka izjavo o krivem pričanju lahko uporabila že v pritožbenem postopku, pritožbeno zatrjevanje, da so se predlagateljice z izjavo seznanile tik pred vložitvijo predloga za obnovo postopka, pa v pritožbeni fazi postopka nepotrebno.
napotitev na pravdo - interes strank za ureditev razmerja
Sicer drži pritožbena navedba, da sodišče napoti na pravdo tistega udeleženca, katerega pravico šteje za manj verjetno, a sodišče tako ravna praviloma. Na pravdo lahko napoti tudi drugega udeleženca. Pri tem upošteva interes strank za ureditev pravnega razmerja.
Iz izvedeniškega mnenja izhaja, da A.M. ni mogel preprečiti prometne nesreče, saj je toženka, ki je vozila po desnem voznem pasu, v križišču sekala smer vožnje vozniku A.M., ki je vozil po sredinskem voznem pasu s hitrostjo, ki je bila nižja od dovoljene in primerna glede na prometne razmere. Iz navedenega razloga neizkušenost voznika in neopravljen vozniški izpit ni v vzročni zvezi z nastalo prometno nesrečo.
Toženki ni uspelo dokazati, da ugotovljena vinjenost ni v vzročni zvezi z nastalo nesrečo.
neupravičena obogatitev – dokazno breme pri neupravičeni obogatitvi – okoriščenje – prehod premoženja
Prehod premoženja (glede tožniku nevrnjenih sredstev - prikrajšanje) med premoženje tožene stranke brez podlage (neupravičena pridobitev) mora dokazati tožeča stranka. Eno od pravnih dejstev (oziroma osrednje, najpomembnejše pravno dejstvo, predpostavka) terjatve iz neupravičene pridobitve je (kot pove že ime) pridobitev, okoriščenje, prehod premoženja. Prikrajšanje samo po sebi ne zadošča.
STVARNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0059557
ZTLR člen 14, 14/1. ZOR člen 210, 219. ZDen člen 72.
neupravičena pridobitev – uporaba tuje stvari v solasti – verzija – uporabnina – nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe denacionaliranega premoženja – pasivna legitimacija
Na fizični ali na drug način neizvedena delitev solastne stvari ne predstavlja ovire za uveljavitev tožbenega zahtevka na uporabnino iz naslova neupravičene pridobitve. Bistveno je, ali solastnik uporablja solastno stvar tako, da posega tudi v solastni delež drugega solastnika, in torej ne v okvirih svojega deleža, ne da bi posegel v delež drugega. Odločilno torej je, ali gre za poseg v pravico drugega na stvari, ki na podlagi pravil o neupravičeni pridobitvi omogoča neupravičeno prikrajšanemu odmeno zaradi neupravičene uporabe njegove stvari v korist drugega.
Zavezanec za plačilo nadomestila zaradi nemožnosti uporabe iz 72. člena ZDen je zavezanec za vrnitev podržavljenega premoženja.
podlaga pogodbe – dopustna podlaga pogodbe – ničnost pogodbe zaradi nedopustne podlage – nagib za sklenitev pogodbe
Ničnost pravnega posla je skrajna sankcija, zato je ravnanje pogodbenih strank potrebno presojati celovito, torej s stališča kršitve prisilnih predpisov, s stališča nemoralnosti, poleg tega pa tudi s stališča intenzivnosti posega v splošne in posamezne interese. Ugotovitev ničnosti zato ne more biti sama sebi namen, temveč mora zasledovati predvsem odpravo nedopustnega stanja, ki je v nasprotju bodisi s predpisi bodisi moralo.
Predpogodba je pogodba kot vsaka druga, le da izpolnitev obveznosti iz te ne prestavlja izvršitve kakšne dajatve ali storitve, temveč je obveznost pogodbenih strank v tem, da sklenejo glavno pogodbo. Četudi je bila ob sklenjeni predpogodbi dogovorjena ter hkrati izvršena že delna izpolnitev na račun obveznosti iz glavne pogodbe, je v primeru, ko predpogodba za pogodbene stranke ni več zavezujoča, potrebno vrniti prejeto korist, saj je odpadla pravna podlaga.
ZFPPIPP člen 429, 430, 430/1, 430/2, 440. ZSReg člen 15, 43, 43/1.
vročitev in objava pisanj v postopku izbrisa – vročitev na poslovnem naslovu – vročitev preko AJPES – vrnitev v prejšnje stanje
Sklepi, ki se izdajajo v postopku izbrisa, se po 1. odst. 430. čl. ZFPPIPP vročijo udeležencem postopka in objavijo po 1. odst. 43. čl. ZSReg, torej na spletnih straneh AJPES. Če pa vročitve pravni osebi, nad katero se vodi postopek izbrisa, ni mogoče opraviti na naslovu, ki je kot njen poslovni naslov vpisan v sodnem registru, velja po 2. odst. 430. čl. ZFPPIPP vročitev za opravljeno, ko poteče 8 dni od objave tega sklepa. Gre za neizpodbojno zakonsko presumpcijo vročitve sklepa družbi.
V postopku za vpis v sodni register vrnitev v prejšnje stanje ni dovoljena.
ZZK-1 člen 5, 86, 122, 133, 147. ZIZ člen 165, 165/5, 165/6, 168.
zaznamba izvršbe – lastnik nepremičnine – dokaz o dolžnikovi lastnini – načelo vrstnega reda – načelo formalnosti – učinek vpisa
Zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke sta dovoljeni le pri tistih nepremičninah, ki so last dolžnika iz izvršilnega postopka.
Ko upnik predloži pravnomočno sodbo izvršilnemu sodišču, to pa zemljiškoknjižnemu (ali pa sam predlaga vpis pravice), se začne zemljiškoknjižni postopek za vknjižbo lastninske pravice. Od tega trenutka učinkuje vpis lastninske pravice na dolžnika, ki ga opravi sodišče na predlog ali po uradni dolžnosti, če so izpolnjeni vsi zakonski pogoji, in ne prej, na kar meri pritožba. Izvršilni postopek pa se nadaljuje po pravnomočnosti sklepa o vpisu.
ZZK-1 člen 44, 75, 75/1, 75/3, 76, 76/1, 92. Pravilnik o vodenju zemljiške knjige člen 40.
zemljiškoknjižni postopek - zaznamba spora – predlog za zaznambo spora
Zaznamba spora se po 44. členu ZZK dovoli, če teče sodni postopek o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarne pravice na nepremičnini. Dovoljena je tudi, če teče sodni postopek za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, za kar se zavzema predlagatelj. Vendar gre za dva postopka: pravdnega (o stvarni pravici ali ugotovitvi neveljavnosti vknjižbe) in zemljiškoknjižnega, s katerim se opravi vpis tega dejstva (obstoj pravdnega postopka) v zemljiški knjigi. Zemljiškoknjižno sodišče je pristojno zgolj za odločanje o predlogu za zaznambo spora, ne pa o njeni vsebini. O predlogu za zaznambo spora pa odloča po pravilih zemljiškoknjižnega postopka.
Da bi dolžnikovo dejanje ali izjava lahko imela veljavo pripoznave dolge z učinkom pretrganja zastaranja, mora na jasen način izražati dolžnikovo voljo, da pripoznava dejstva, iz katerih izhaja določeno pravno razmerje, na podlagi katerega uveljavlja upnik terjatev zoper dolžnika.
denacionalizacija – razpolaganje s premoženjem po uveljavitvi ZDen
Po 88. členu ZDen je nedopustno zgolj razpolaganje s premoženjem, glede katerega po določbah ZDen obstaja dolžnost vrnitve (in ne morebiti plačila odškodnine).
Ne gre za vprašanje pravnega interesa za uveljavljanje ničnosti, temveč same ničnost, kajti nični so le tisti pravni posli glede nepremičnin oziroma premoženja, glede katerega po določbah ZDen obstaja dolžnost vrnitve (in ne morebiti plačila odškodnine).
B. Š. je kršil 36. člen ZVCP, ko se je pred križiščem razvrstil na prometni pas za zavijanje v levo, čeprav je nameraval zavijati v desno (takšnega manevra ne bi smel izvajati – pri tem je brez vsakega pomena okoliščina, da s tovornjakom s prometnega pasu za smer naravnost ni mogoče zaviti v desno in do Š. Hiše). Tudi v primeru, če je imel tovornjak vključen desni smernik, je toženec lahko pričakoval najmanj to, da ga bo B. Š., če bo že kršil 41. člen ZVCP, vsaj pustil mimo, kar bi bil B. Š. dolžan storiti tudi v primeru, da ne bi šlo za vožnjo v križišču.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlog – pomanjkljiv pravni pouk v sporu majhne vrednosti
Z uveljavitvijo novele ZPP-D bi moralo sodišče po 1. oktobru 2008 postopek voditi po specialnih določbah, ki veljajo za spore majhne vrednosti, vendar tega ni storilo. Četudi je pravni pouk delno pomanjkljiv in ne navaja, da sodbe v sporih majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati zaradi nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pa ta okoliščina ne more spremeniti določila 458. člena ZPP, ki navaja razloge, iz katerih se sme izpodbijati sodba in sklep, s katerim je končan spor v postopku o sporih majhne vrednosti. Pomanjkljiv pravni pouk namreč ne more vzpostaviti pravice do pritožbenega razloga, ki ni dopusten.
Evidentno je, da se določba 21. člena Statuta nanaša na objave družbe, namenjene tretjim, določba 36. člena Statuta pa na objavo oziroma vabilo na skupščino, namenjeno delničarjem družbe. In ker je za pravilen sklic skupščine odločilno vprašanje obveščenosti delničarjev družbe in ne tretjih, iz neprerekanih trditev tožene stranke pa izhaja, da so bili o sklicu skupščine obveščeni vsi delničarji družbe s priporočeno pošto, kar je skladno tudi s Statutom družbe, je materialnopravno zmoten zaključek prvostopenjskega sodišča, da so sklepi skupščine z dne 06. 08. 2007 nični, ker skupščina ni bila sklicana skladno z določbo 2. odstavka 295. člena ZGD-1.
trgovski zastopnik – reševanje garancij – odprava napak - pogodba o delu – sklenitev pogodbe
Pritožnica neutemeljeno oporeka zaključku sodišča prve stopnje, da so bili kupci avtomobilov v pogodbenem razmerju s toženo stranko. Ni namreč uspela izpodbiti ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka pri prodaji vozil nastopala le kot trgovski zastopnik in da je pogodbe s kupci sklepala v imenu naročitelja.
Volja za sklenitev pogodbe se lahko izrazi ne le z besedno izjavo, pač pa tudi z drugačnim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da obstoji.
Pod "druge okoliščine primera" iz 2. odstavka 154. člena ZPPje mogoče šteti tako to, da tožeča stranka ni umaknila dela zahtevka, kot tudi to, da ne izkazuje več pravnega interesa za nadaljevanje postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0059607
ZPP člen 2, 184. ZZZDR člen 12, 20, 51, 51/2. ZTLR člen 21, 22, 24-26. SPZ člen 48.
pridobitev lastninske pravice – skupno premoženje – zunajzakonska skupnost - zakonski zadržek za obstoj zunajzakonske skupnosti – dogovor o skupnem nakupu in vlaganjih – stvarnopravni učinki – ugotovitveni zahtevek – dajatveni zahtevek za izstavitev listine – podredni tožbeni zahtevek – obligacijski zahtevek – vlaganja – neupravičena obogatitev – zavarovalnina – predčasna prekinitev pogodbe
Podlaga za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini je lahko izvirni (originarni) način pridobitve lastninske pravice ali pravnoposlovni način pridobitve. Pri preizkusu izpodbijane sodbe je treba izhajati iz trditvene podlage tožbe in tožbenega zahtevka (1. odstavek 2. člena ZPP).