pritožba - rok za vložitev pritožbe - vročitev - fikcija vročitve
V obvestilu je bil tožnik poučen, da se bo, kolikor sklepa v 15 dnevnem roku ne bo prevzel, štelo, da je bila vročitev opravljena z dnem preteka 15 dnevnega roka. Glede na to, da tožnik sklepa v navedenem roku ni prevzel, kar izhaja iz prazne vročilnice v spisovnem gradivu tožene stranke, se šteje, da je nastopila fikcija vročitve.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - stroški postopka - dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - po dnevu vložitve prošnje nastali stroški
Dodeljena BPP zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev BPP še niso bila opravljena. Kot dan predložitve vloge posameznemu organu šteje dan priporočene oddaje pošiljke na pošto.
ZUP člen 229, 229/1, 258, 258/1. ZDavP-2 člen 156.
upravni akt - opomin - nedovoljena pritožba
Po določbah ZUP je pritožba dovoljena samo zoper odločbo, to je akt, s katerim je bilo odločeno o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih stranke, ter zoper tiste sklepe, zoper katere je to izrecno določeno. Zoper opomin, ki ni nič od navedenega, torej pritožba ni dovoljena, zato je odločitev, da se ta kot neutemeljena zavrže, pravilna.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja - zavrženje zahteve - nova dejstva in dokazi
Obe policijski prijavi sta sicer novi dejstvi, ki pa sta obstajali že v času tožnikovega bivanja v izvorni državi. Na izrecno vprašanje uradne osebe tožniku, zakaj tega razloga ni navedel že prej, je povedal, da je, tako kot ostali prosilci za azil, navajal ekonomske razloge in revščino. Ni vedel, da je pomembno navesti prave razloge. To je izvedel šele v Centru za tujce po tem, ko je prejel negativno odločitev o svoji prošnji. Takšno pojasnilo je tožena stranka pravilno zavrnila kot neprepričljivo ter zlasti neopravičljivo. Tožnik torej tudi po mnenju sodišča ni izkazal, da tega razloga ni mogel uveljavljati že v času prvega postopka (tretji odstavek 64. člena ZMZ-1).
V postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem je pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Tožeča stranka mora tožbo tudi lastnoročno podpisati, če izjavi, da se bo v tem sporu zastopala sama, prav tako mora biti vložena v slovenskem jeziku.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni kriterij - pravni interes
Tožnik v postopku ni z ničemer izkazal neposrednega pravnega interesa za vložitev tožbe na ugotovitev ničnosti navedene pogodbe, kar je pravilno ugotovila tudi tožena stranka v izpodbijani odločbi. Tožnik bi torej moral v postopku izkazati neposreden pravni interes za ugotovitev ničnosti pogodbe, česar pa tudi po presoji sodišča ni izkazal. Na prosilcu je namreč dokazno breme, da izkaže okoliščine, da bo s tožbo uspešen.
ZUP člen 214. Uredba Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete člen 73.
Drugostopni organ obrazložitve prvostopnega organa ni dopolnil, ne v svojem aktu ne v odgovoru na tožbo. V odgovoru na tožbo toženka navaja, da je bila tožniku v preteklosti že večkrat izdana odločba za vračilo sredstev, kjer je bil seznanjen z načinom vračila sredstev v primeru zmanjšanja vstopnih površin, vendar s tem dolžne obrazložitve spornih preglednic v izpodbijani odločbi ni podala. Izpodbijana odločba ne dosega standarda obrazloženosti iz prvega odstavka 214. člena ZUP.
elektronske komunikacije - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - naročniško razmerje - odstop - splošni pogoji poslovanja - prekinitev pogodbe - strošek zaradi prekinitve pogodbe
Za konkretni sodni postopek je pomembno le, da je tožnik od naročniških razmerij odstopil, kar med strankami ni sporno, zato je v skladu z določbami Splošnih pogojev, s katerimi je bil ob sklenitvi naročniških razmerij seznanjen, kar med strankami tudi ni sporno, operaterju zavezan poravnati strošek izvedbe preklica pogodbe (prvi odstavek 23.a člena Splošnih pogojev).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - razpolaganje z nepremičnino - navedba neresničnih podatkov o premoženjskem stanju
Veljavni (novelirani) šesti odstavek 20. člena ZBPP, ki določa sankcije za primer navajanja neresničnih podatkov o premoženjskem stanju prosilca, se nanaša (le) na podatke iz drugega odstavka tega člena, ki so jih dolžni dati o svojem materialnem položaju prosilec in njegovi družinski člani, to pa so podatki, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov, so pa nujni, da se pravilno in popolno ugotovi materialni položaj prosilca in njegove družine.
ZKZ člen 7, 7/1, 107. ZKme-1 člen 141, 174, 175, 175/1. ZŽiv člen 23, 23/1, 109.
ukrep kmetijskega inšpektorja - kmetijsko zemljišče - zemljišča nastala z nasutjem - namenska raba zemljišč
Členi 3 do 3 ea ZKZ sicer res dopuščajo možnost graditve posameznih objektov na posameznih zemljiščih, vendar morajo biti ti grajeni v skladu s prostorskim aktom lokalne skupnosti, kjer se nahajajo.
razlastitev - kategorizirana javna cesta - neustavni občinski odlok - ureditev meje - parcelacija
Iz podatkov spisov izhaja, da je bil v okviru postopka razlastitve izveden postopek za ureditev mej in parcelacije.
Ta odločba je bila predmet upravnega spora, Upravno sodišče je o tožbi tožnika zoper to odločbo odločilo s sodbo, s katero je tožbo zavrnilo. Na dan izdaje sodbe je odločba postala tudi pravnomočna.
Torej je bil v postopku razlastitve potek ceste v naravi že pravnomočno ugotovljen. Zato sodišče tožbenega ugovora, da cesta v naravi ne poteka tako, kot to izhaja iz Odloka o kategorizaciji občinskih ceste, kot to zatrjuje MOL, oziroma kot to izhaja iz ortofoto posnetkov, ne sprejema in ga zavrača kot neutemeljenega.
Prvi tožnik ni izkazal pravnega interesa, zakaj ponovno vlaga tožbo v upravnem sporu, ki ga je zoper isti izpodbijani akt že sprožil 15. 12. 2019 in se pred naslovnim sodiščem že vodi. Navedeni cilj (pridobitev pravne podlage za terjanje odškodnine) bo lahko (ob domnevi, da predhodno vložena tožba izpolnjuje vse procesne predpostavke in jo bo sodišče lahko obravnavalo) dosegel že v predhodno sproženem upravnem sporu. To pa pomeni, da si s to tožbo ne more izboljšati svojega pravnega položaja in sodišče zato njegove tožbe ne more vsebinsko obravnavati iz tega razloga.
Potrdilo, ki ga je drugi tožnik priložil, in ki po vsebini izkazuje, da je drugi tožnik kot arhitekt opravil strokovni izpit, nima nikakršne zveze s pravniškim državnim izpitom, ki je pogoj za zastopanje strank v upravnem sporu. Zato drugi tožnik ne more nastopati kot pooblaščenec prvega tožnika v upravnem sporu (ne glede na zastopanje pravne prednice prvega tožnika in nato prvega tožnika v upravnem postopku), za kaj drugega (npr. da nastopa kot soskrbnik prvega tožnika v času njegove bolezni in da je opravil ''rigoroz'' pred Ministrstvom za pravosodje) pa ni predložil nobenih dokazov. Tožbe tako tudi ni vložila upravičena oseba in jo je treba zavreči še iz tega razloga.
Drugostopenjski organ je z odločbo z dne 10. 2. 2020 odločal o ničnosti odločbe z dne 20. 6. 2019, kar pomeni, da je lahko v tem postopku odločil (le) o tem, da sporno odločbo izreče za nično deloma ali v celoti oziroma da tožnikovo zahtevo za izrek ničnosti zavrne (drugi in četrti odstavek 280. člena ZUP). Ni pa imel podlage, da bi lahko v postopku za izrek ničnosti odločbe tudi sam po uradni dolžnosti na podlagi pooblastil iz pritožbenega postopka (tretji odstavek 251. člena ZUP) dopolnjeval izrek že pravnomočne odločbe z dne 20. 6. 2019 na način, kot izhaja iz druge povedi v 2. točki izreka odločbe z dne 10. 2. 2020.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izjemna brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - bistvena kršitev določb postopka
Ugotovitev toženke, da nakupa vitaminov, mineralov, antioksidantov, beljakovin, kvalitetnejše hrane, posebnih čevljev in ustreznega vozila, ni mogoče šteti kot opravičenih stroškov v smislu 22. člena ZBPP, je v nasprotju z drugo in sedmo alinejo drugega odstavka 22. člena ZBPP.
V uvod odločbe ne spada navedba vseh zakonov in podzakonskih aktov, na podlagi katerih organ v zadevi odloča. Pa tudi sicer kršitev določbe 212. člena ZUP ne pomeni kršitve iz drugega odstavka 237. člena ZUP.
Organ je pravilno uporabil materialni predpis, ko je za vsak objekt na parceli, v soodvisnosti s stavbnim zemljiščem, ki objektu pripada, tožniku izdal odločbo, saj gre za, glede na nesporno število treh objektov, za tri obveznosti plačila komunalnega prispevka za kanalizacijsko omrežje in posledično tri upravne zadeve (glej sklep Vrhovnega sodišča X Ips 13/2017 z dne 1. 3. 2017).
ZUP člen 43, 275, 279. ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3.
gradbeno dovoljenje - odprava in razveljavitev po nadzorstveni pravici - ničnost odločbe - pravni interes - stranski udeleženec
Tožnik ni upravičena oseba za vložitev zahteve za odpravo in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, saj ni imel položaja stranke oziroma stranskega udeleženca v postopku izdaje odločbe Upravne enote Kamnik, takšnega položaja pa mu ne daje tudi zakon. Tožnik se v zvezi z utemeljevanjem aktivne legitimacije sklicuje na položaj nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju varstva okolja po prvem odstavku 153. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1), na podlagi odločbe Ministrstva za okolje in prostor, št. 215-86/2019-2 z dne 11. 4. 2019. Vendar v obravnavanem postopku ne gre za izdajo okoljevarstvenega soglasja, v katerem bi tožnik varoval javni interes. Sporno gradbeno dovoljenje tudi ni bilo izdano v integralnem postopku (IV. poglavje GZ), v katerem kot stranski udeleženci lahko sodelujejo tudi nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja ali ohranjanja narave, zato se tožnik na status nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu, kot podlago aktivne legitimacije za vložitev izrednega pravnega sredstva – odprava oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, mimo določbe 275. člena ZUP, ne more sklicevati.
Sodišče soglaša s toženko, da tožnikov status nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja ni zakonsko priznana podlaga za priznanje aktivne legitimacije v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, niti ob vložitvi predloga za izrek gradbenega dovoljenja za ničnega. Ker tožnik ni bil stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja bi moral izkazati svoj pravni interes za udeležbo v tem postopku, status stranskega udeleženca, kar pa z navedbo hipotetične situacije, primera nesreče (enak primer ponavlja v tožbi) ni izkazal, torej ni izkazal neposrednosti pravne koristi (drugi odstavek 43. člena ZUP), zato sodišče soglaša s toženko, da ni uspel izkazati aktivne legitimacije v smislu 280. člena ZUP.
Glede na prvi odstavek 17. člena ZUS-1 je okoliščina, da tožnik ni bil ne stranka ne stranski udeleženec v postopku, razlog za zavrženje tožbe po 3. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1, zato so nerelevantni vsi razlogi, ki jih tožnik v zvezi z razlogi za izrek odločbe za nično navaja. Na podlagi 37. člena ZUS-1 je sodišče dolžno paziti na ničnost odločbe po uradni dolžnosti, kar pomeni ugoditev tožbi, ki prestane predhodni preizkus (podanost procesnih predpostavk). Tega preizkusa pa ta tožba v tem delu ni prestala.
ZNISESČP člen 1, 2, 2/1, 2/2, 6, 6/1. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-1.
verifikacija stare devizne vloge - neizplačane devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun - pravice in obveznosti po ZNISESČP - skrajšani ugotovitveni postopek
V tem primeru in v primerih z enakimi dejanskimi okoliščinami Glavna podružnica Sarajevo oziroma Banka po stanju na dan odločanja nima (več) obveznosti do tožeče stranke, kar je posledica predpisa tuje države. Za obveznosti, ki niso več obveznosti Banke in za oblastna ravnanja druge države, ki so izven njenega vpliva, tožena stranka namreč ne more biti (so)odgovorna, celo če je bil predpis tuje države spoznan za neustavnega. Zato sodišče razloge sodbe v Zadevi Ališić in ostali, da ukrepi iz 146. člena točke ne veljajo za izplačane stare devizne vloge, kot na primer tiste “uporabljene v procesu privatizacije FBiH“ razume tako, da Republika Slovenija ni bila dolžna sprejeti ukrepov za poplačilo obveznosti Banke, kadar so bila sredstva iz deviznih vlog na podlagi predpisov tuje države prenesena na račune drugih pravnih oseb, ki niso bili v upravljanju Banke, zaradi uporabe v procesu privatizacije v FBiH. Na sprejem teh predpisov niti Banka niti Republika Slovenija nista imeli vpliva.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - tožba v upravnem sporu - začasna odredba - odložitvena začasna odredba - izkazana težko popravljiva škoda
V zadevah inšpekcijskih ukrepov, za kar gre v obravnavani zadevi, je namen začasne odredbe v zagotovitvi varstva pred škodo, ki presega to, ki po naravi stvari spremlja izvršitev določenega ukrepa.
sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - prenos sredstev na privatizacijski račun - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami
V obravnavanem primeru, v katerem so dejanske okoliščine enake, pa podružnica B. oziroma Banka po stanju na dan odločanja nima (več) obveznosti do tožeče stranke, kar je posledica predpisa tuje države. Za obveznosti, ki niso več obveznosti Banke in za oblastna ravnanja druge države, ki so izven njenega vpliva, tožena stranka ne more biti (so)odgovorna, celo če je bil predpis tuje države spoznan za protiustavnega. Republika Slovenija ni bila dolžna sprejeti ukrepov za poplačilo obveznosti Banke, kadar so bila sredstva iz deviznih vlog na podlagi predpisov tuje države prenesena na račune drugih pravnih oseb, ki niso bili v upravljanju Banke. Na sprejem teh predpisov namreč niti Banka niti Republika Slovenija nista imeli vpliva.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - verifikacija stare devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun - neizplačane devizne vloge
Prenos deviznih sredstev z deviznega računa (devizne knjižice) varčevalca na drug račun - na JPR varčevalca pri Agenciji za privatizacijo FBiH, varčevalcu onemogoča od Republike Slovenije terjati poplačilo (vračilo) sredstev s tega deviznega računa na podlagi drugega odstavka 2. člena ZNISESČP.