dostop do informacij javnega značaja - informacija javnega značaja - pravna oseba javnega prava - nepremičninski sklad
Toženec ima sicer prav, da je tožnik nastal s postopnim statusnim preoblikovanjem notranje organizacijske enote zavoda, to je osebe javnega prava, v samostojno pravno osebo, vendar ni mogoče spregledati, da je do tega statusnega preoblikovanja prišlo na podlagi zakona. To pomeni, da je do preoblikovanja iz statusne oblike, ki nedvomno pomeni osebo javnega prava, v statusno obliko, ki je značilna za opravljanje tržne dejavnosti, prišlo po volji zakonodajalca. Zato po presoji sodišča tudi na tej podlagi ni mogoče sklepati o zakonodajalčevem namenu, naj tožnik obdrži status osebe javnega prava.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - inšpekcijski ukrepi v zvezi s posebnimi primeri uporabnih dovoljenj
Zakonska posledica nevložitve zahteve za izdajo uporabnega dovoljenja v roku iz drugega odstavka 156. člena ZGO-1 izhaja že iz zakona, saj citirani tretji odstavek istega člena za tak primer določa, da mora pristojni inšpektor s pisno odločbo odrediti odstranitev objekta ali dela objekta, hkrati pa ne določa, da mora pristojni inšpektor v odločbi, izdani na podlagi prvega odstavka 156. člena ZGO-1 investitorja ali lastnika na posledico iz tretjega odstavka izrecno opozoriti, zato ni utemeljen tožbeni ugovor, da je izpodbijana odločba nezakonita, ker tožnica v odločbi z dne 17. 2. 2006 ni bila opozorjena na zakonske posledice, ki sledijo, če odrejene obveznosti vložitve zahteve za pridobitev uporabnega dovoljenja v roku ne bo izvršila.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da se predmetna zemljišča nahajajo v obračunskem območju, v katerem je zagotovljena priključitev na javno cesto, javni vodovod in javno kanalizacijo.
Zgolj pavšalna tožbena navedba, da je sporna infrastruktura od predmetnih zemljišč oddaljena 60 m, na drugačno odločitev ne vpliva, saj iz neprerekane ugotovite drugostopenjskega organa izhaja, da gre za priključek, ki ga tožnik gradi na zemljiščih v zasebni lasti (svoji).
ZDen člen 19, 19/1, 19/1-1, 19/3, 32, 32/2, 54, 55, 65. ZSKZ člen 14, 14/2. ZZ člen 22, 65. ZVis člen 10, 10/1, 13.
vrnitev nepremičnin - strokovna komisija - ovire za vračilo v naravi - opravljanje dejavnosti - stavbno zemljišče - javni zavod - opravljanje javnih služb - visokošolski zavod
Iz določb ZDen oziroma ZUP ne izhaja, da bi o spremembi članov komisije organ moral obvestiti stranke denacionalizacijskega postopka.
Do nemožnosti nadomestitve nepremičnin se prvostopni organ ni opredelil, zaradi česar sodišče pritrjuje tožbenemu ugovoru, da je izostala njegova opredelitev do izvedenskega mnenja.
Zgolj sklicevanje na izvedensko mnenje, brez pravne opredelitve, kaj to pomeni za rešitev vprašanja podanosti ovire za vračilo v naravi po Zden, ne zadošča za preveritev utemeljenosti tega ugovora.
Davčne ugodnosti mora davčni zavezanec uveljavljati v rokih, ki jih določa ZDavP-2. V primeru napovedi, ki se vloži kot samoprijava po preteku roka iz šestega odstavka 267. člena oziroma prvega odstavka 271. člena ZDavP-2, uveljavljanje (katerihkoli) davčnih ugodnosti ni več mogoče, saj je uveljavljanje izrecno omejeno na napoved, ki se vloži v primeru, ko se izpodbija domneva vročitve informativnega izračuna.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku
Pri razlagi uspeha v postopku, ki je po določbi 48. člena ZBPP eden od pogojev za povrnitev stroškov, ki so bili izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, je treba upoštevati postopek do izdaje pravnomočne sodne odločbe kot celoto. Le na podlagi pravnomočne odločbe je namreč mogoče ugotoviti, ali je stranka v postopku uspela ali ne.
Tožnika sta v tožbi postavila primarni zahtevek na ugotovitev lastninske pravice ter podredni zahtevek na izplačilo določenega denarnega zneska. Primarni zahtevek je sodišče sicer zavrnilo, ugodilo pa je podrednemu zahtevku in tožnikoma priznalo odškodnino. Tožnika sta torej v postopku delno uspela.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. ZDavP-2 člen 131, 131/5.
davčna preiskava - vpogled v spis - preiskovalni spis - zavrnitev vpogleda v spis
Postopek davčne preiskave se časovno uvršča v t.i. „predpostopkovno fazo“, torej v čas pred uradnim – formalnim začetkom postopka davčnega inšpekcijskega nadzora. Davčna preiskava na podlagi 131. člena ZDavP-2 ne pomeni posebnega davčnega postopka.
dostop do informacij javnega značaja - načelo prostega dostopa - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - očitna zloraba pravice - očitno šikanozna zahteva
Šikanozne so tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev in z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd. Tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja. Zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja to iz sodne prakse.
nepovratna sredstva - Program razvoja podeželja - zahteva za izplačilo sredstev - razpisni pogoji - izpolnitev obveznosti
Tožeča stranka je plačilo računa, ki sicer glasi na upravičenca, dokazovala s predložitvijo kompenzacijske pogodbe, sklenjene med povezani osebami. Zato dokazilo o plačilu ne dokazuje, da je upravičenec poravnal svojo obveznost.
direktor občinske uprave - javni natečaj - pogoji za zasedbo delovnega mesta - delovne izkušnje - razveljavitev odločbe o imenovanju na položaj - načelo zaslišanja stranke
ZJU v členu 6, v točki 13 ureja tri različne položaje in načine opravljanja dela. Delovne izkušnje v prvih dveh primerih navezuje na delovno mesto (sistematizacija opis del in nalog, pogodba o zaposlitvi, odločba oziroma drugačna pravna podlaga za opravljanje dela itd.), tretji primer, za katerega gre v tej zadevi, pa je drugačen, manj formalen. Kljub razlikam morajo biti vsi trije položaji, upoštevajoč specifiko vsakega od njih, zaradi zagotovitve enakega varstva pravic kandidatov za neko delovno mesto po vsebini primerljivi, za dokazovanje delovnih izkušenj, izvirajočih iz takšnih različnih položajev pa morajo obstajati enake ali vsaj primerljive metode.
Tožnik bi moral sodelovati v postopku, tožena stranka pa bi morala upoštevati prvi odstavek 9. člena ZUP, ki določa, da mora organ, preden izda odločbo, dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (načelo zaslišanje stranke).
ZZavar člen 155, 156, 179, 179/1, 179/1-5, 181, 181/2, 181/2-2, 281. MSRP standard 13.
zavarovalni nadzor - odredba Agencije za zavarovalni nadzor - odprava kršitev - pregled poslovanja - vodenje poslovnih knjig- pravila o obvladovanju tveganj
Navodila tožeče stranke iz februarja 2015 niso skladna z MSRP 13, niti ni tožeča stranka do izdaje odredbe izkazala uporabe novih pravil o razvrščanju naložb. Z odredbo o odpravi kršitev ji je bilo namreč naloženo ne le sprejetje ustreznih internih aktov, ampak tudi vrednotenje in razvrščanje finančnih naložb v skladu z MSRP 13. Nedvomno je sprememba zahtevanega odstotka zavezujočih kotacij iz 50% na 90% vplivala na razvrstitev naložb v različne ravni hierarhije določanja poštene vrednosti, kar priznava tudi tožeča stranka v tožbi. Nepravilno razvrščanje naložb zato tudi po mnenju sodišča predstavlja kršitev pravil o vodenju poslovnih knjig ter pravil o obvladovanju tveganj, kot jih določajo ZZavar oziroma predpisi, na katere se zakon sklicuje.
Tožeča stranka zgolj z zagotovitvijo shranjevanja podatkov na več različnih medijih ni zadostila zakonskemu pogoju iz 156. člena ZZavar. S tem, ko nesporno ni izvedla vseh zahtevanih testiranj, je tudi po mnenju sodišča huje kršila pravila o obvladovanju tveganj. Po določbi 2. točke drugega odstavka 181. člena ZZavar za hujšo kršitev pravil o obvladovanju tveganj med drugim šteje, če zavarovalnica ni organizirala poslovanja oziroma ne vodi tekoče poslovnih knjig, poslovne dokumentacije ter drugih administrativnih in poslovnih evidenc tako, da je mogoče kadarkoli preveriti, ali posluje v skladu s pravili o obvladovanju tveganj. Glede na to, da tožeča stranka poslovno evidenco vodi v informacijskem sistemu, bi morala poskrbeti za testiranje in posodabljanje načrta neprekinjenega poslovanja, da bi bila pripravljena na različne izredne dogodke in bi kljub takšnim dogodkom nemoteno zagotavljala podatke, ki jih Agencija potrebuje pri svojem nadzoru.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - odškodninskaa tožba - žalitev časti in širjenje neresničnih trditev
Po določbi 3. alinee 8. člena ZBPP mora prosilec s stopnjo verjetnosti izkazati nastanek pravno relevantnih posledic zaradi žalitve časti in širjenja neresničnih trditev.
odmera davka v posebnih primerih - prijava premoženja - ocena davčne osnove - dokazno breme
Iz določbe drugega odstavka 68. člena ZDavP-2 izhaja, da je cenitev ugotovitveni postopek, v katerem se ugotavljajo dejstva, ki omogočajo davčnemu organu določiti verjetno davčno osnovo. Verjetno se torej določi davčna osnova, ki se mora približati resnični vrednosti. Temu je tako ravno zato, ker davčni zavezanec ni napovedal dohodkov, ki bi jih moral. Glede poslov, s katerimi zavezanec, v konkretnem primeru tožnik, dokazuje nasprotno (v skladu s šestim odstavkom 68. člena ZDvP-2), da je davčna osnova nižja, pa je logično, da je dokazno breme na njem. Zavezanec - tožnik je namreč v teh primerih tisti, ki razpolaga oziroma bi moral razpolagati s podatki, ki so pomembni za davčno odmero, zato se od njega utemeljeno zahteva, da dejstva oziroma okoliščine, ki izvirajo iz njegove sfere, dokaže s stopnjo gotovosti.
župan - občinski svet - pristojnosti organov občine - obveščanje javnosti - zakonitost akta občinskega sveta
Obveščanje javnosti tako glede dela občinskega sveta, delovnih teles sveta, župana in občinske uprave že po naravi stvari sodi med operativne naloge povezane s funkcijo predstavljanja in zastopanja občine, kakor tudi s funkcijo izvrševanja odločitev organov občine. Navedene naloge pa po ZLS sodijo v pristojnost župana in ne občinskega sveta.
V pritožbi zoper prvostopno odločbo je tožnik uveljavljal tudi olajšavo za vzdrževane družinske člane. To posebno olajšavo je mogoče uveljavljati v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine oziroma lahko davčni zavezanec, ki vlaga davčno napoved v skladu s šestim odstavkom 267. člena ZDavP-2, to je do 31. julija v letu, ki sledi letu, za katero se odmerja dohodnina, to uveljavlja najpozneje v pritožbi zoper odločbo o odmeri dohodnine (271. člen ZDavP-2). Tožnik je to olajšavo uveljavljal šele v pritožbi zoper odločbo o odmeri dohodnine, ki pa ni bila izdana na podlagi davčne napovedi, vložene do 31. julija leta, ki sledi letu, za katero se odmerja dohodnina, ampak v samoprijavi, kar pa je glede na zgoraj navedeno prepozno, zato je ni mogoče upoštevati.
ZDen člen 16, 16/3, 62, 89, 89/1. ZUP (1986) člen 144, 147. ZUP člen 147, 151. ZTLR člen 12, 20. ZLNDL-A člen 1.
denacionalizacija - ovire za vrnitev premoženja v naravi - zahteva za denacionalizacijo - špekulativni oziroma fiktivni pravni akti in posli - predhodno vprašanje - pridobitev lastninske pravice - družbena lastnina
Čeprav v prvem odstavku 89. člena ZDen ni časovne omejitve, je določbo po mnenju sodišča treba razlagati v pomenu, da bi za špekulativni pravni akt ali posel lahko šlo le v primeru, če bi bil ta sprejet ali sklenjen z namenom (z nedopustnim nagibom) izogniti se vrnitvi v naravi ali zaradi izigravanja določb ZDen ali če bi bili zaradi hudih kršitev pravnega reda prizadeti interesi denacionalizacijskih upravičencev. V obravnavanem primeru pa so po podatkih zemljiške knjige nepremičnine prešle iz družbene v zasebno lastnino že davno pred uveljavitvijo ZDen.
Starost 94 let in stalno prebivališče v Švici po določbah ZZZDR in ZDen nista okoliščini, ki bi predstavljali oviro za imenovanje skrbnika za poseben primer. V zvezi s pogoji, ki so po zakonu predpisani za imenovanje, pa tožnica tudi ni zatrjevala in izkazala takih okoliščin, ki bi dajale podlago za ugotovitev o neizpolnjevanju pogojev.
ZUreP-1 člen 97, 98. EZ-1 člen 472, 472/1, 473, 473/3, 473/5, 473/7. ZZK-1 člen 14, 19. SPZ člen 214.
omejitev lastninske pravice - služnost - ustanovitev služnosti v javno korist - pogoji za ustanovitev služnosti - obseg služnostne pravice - vpis v zemljiško knjigo - določitev poteka tras in podzemnega kabla
Neumestitev obsega služnostne pravice v prostor in posledično nenatančno zemljiškoknjižno dovolilo na pravilnost ponudbe kot ene od sestavin popolne zahteve za omejitev lastninske pravice in procesne predpostavke v smislu določb ZUreP-1 za vložitev zahteve, ne vplivata.
Zahtevi po določnosti obsega služnosti v javno korist ni mogoče zadostiti s sklicevanjem na uredbo, načrt parcelacije obravnavanega območja, pregledno karto parcele 18/1 ter določbo 468. člena EZ-1, ki določa varovalne pasove sistemov elektrike.
V zemljiško knjigo se služnost vpisuje na podlagi odločbe, na podlagi katere nastane (214. člen SPZ), zato mora potek - obseg služnosti izhajati iz nje. Odločba, izdana v upravnem postopku, je konstitutivna in ustvarja pravne učinke, ki bodo pomenili poseg v lastninsko pravico služnostnih zavezank, zato mora obseg omejitve izhajati iz odločbe, s katero se služnost ustanavlja.
ZTro člen 62, 62/2. ZUP člen 101, 101/2. ZDavP-2 člen 2, 45, 45/2.
trošarina - zahtevek za vračilo trošarine - zavrženje vloge - pravočasnost vloge - štetje rokov
Po določbah ZTro se glede vseh vprašanj postopka, ki niso urejena s tem zakonom, uporablja zakon o davčnem postopku. V drugem odstavku 45. člena ZDavP-2 je glede materialnih rokov izrecno določeno, da se v primeru, če je zadnji dan predpisanega roka nedelja, državni praznik ali kak drug dan, ko se pri organu ne dela, izteče rok za izpolnitev obveznosti s pretekom prvega naslednjega delovnika. Navedeno ne velja samo v primeru, če ni s tem zakonom (ZDavP-2) ali zakonom o obdavčenju (ZTro) določeno drugače, kar pa se v konkretnem primeru ne ugotavlja.
ZKme-1 člen 57. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 člen 13, 13/1, 13/1-5, 127b.
javni razpis - razpisni pogoji - Program razvoja podeželja - nepovratna sredstva - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - usposabljanje za nacionalno poklicno kvalifikacijo - vračilo prejetih sredstev
Tožnik je nacionalno poklicno kvalifikacijo pridobil po preteku 36-mesečnega roka, določenega v 5. točki prvega odstavka 13. člena Uredbe PRP, ki določa, da če vlagatelj vloge ob predložitvi vloge ne izpolnjuje predpisanih zahtev glede ustreznega poklicnega znanja in usposobljenosti, mora te zahteve izpolniti najpozneje v 36 mesecih od izdaje odločbe. Zato je odločitev Agencije, da mora tožnik vrniti vsa izplačana sredstva, pravilna.
melioracija - nadomestilo za kritje stroškov za vzdrževalna dela
Kot meliorirane površine, za katere je treba prispevati sredstva za kritje stroškov za redno delovanje in vzdrževanje sistemov, štejejo vse tiste parcele, ki se nahajajo znotraj melioracijskega območja.