Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da se predmetna zemljišča nahajajo v obračunskem območju, v katerem je zagotovljena priključitev na javno cesto, javni vodovod in javno kanalizacijo.
Zgolj pavšalna tožbena navedba, da je sporna infrastruktura od predmetnih zemljišč oddaljena 60 m, na drugačno odločitev ne vpliva, saj iz neprerekane ugotovite drugostopenjskega organa izhaja, da gre za priključek, ki ga tožnik gradi na zemljiščih v zasebni lasti (svoji).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjeten izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Tožnik nima prav, da toženka ni imela zakonske podlage za vsebinski preizkus zadeve, vendar pa bi morala za zakonito odločitev na podlagi 24. člena ZBPP oziroma ustrezno obrazložitev te odločitve na podlagi tega preizkusa navesti okoliščino, iz katere bi očitno izhajalo, da prosilec nima možnosti za uspeh.
dostop do informacij javnega značaja - informacije javnega značaja - zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja - pravna oseba javnega prava
Toženec ima sicer prav, da je tožnik nastal s postopnim statusnim preoblikovanjem notranje organizacijske enote zavoda, to je osebe javnega prava, v samostojno pravno osebo, vendar ni mogoče spregledati, da je do tega statusnega preoblikovanja prišlo na podlagi zakona. To pomeni, da je do preoblikovanja iz statusne oblike, ki nedvomno pomeni osebo javnega prava, v statusno obliko, ki je značilna za opravljanje tržne dejavnosti, prišlo po volji zakonodajalca. Zato po presoji sodišča tudi na tej podlagi ni mogoče sklepati o zakonodajalčevem namenu, naj tožnik obdrži status osebe javnega prava.
ZDen člen 62, 67, 67/3, 71, 71/2. ZZZDR člen 211. ZUP člen 122, 219. ZUP (1986) člen 120, 215. ZPP člen 11, 11/3.
denacionalizacija - zahteva za denacionalizacijo - odločba o denacionalizaciji - stroški postopka - delna odločba - skrbništvo za posebne primere
Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je organ odločil o delu zahteve za denacionalizacijo, ker je bil v tem delu ugotovitveni postopek končan ter je bila zahteva v tem delu primerna za odločitev. To pa pomeni, da je v skladu z 219. členom ZUP (oziroma 215. členom ZUP/86) lahko izdal delno odločbo. O še neodločenem delu zahteve za denacionalizacijo pa bo organ, kot je tudi navedel v obrazložitvi delne odločbe, odločil v nadaljevanju postopka.
Sodišče nima razloga za presojo, da so z zakonsko ureditvijo stroškov v denacionalizacijskih postopkih kršene ustavne pravice strank na strani upravičenca. Po drugem odstavku 71. člena ZDen se za odločanje o stroških postopka uporabljajo predpisi o postopku, ki se uporablja pred organom za denacionalizacijo ter tako ZDen nima specialne ureditve stroškov postopka in vprašanja kritja ali založitve stroškov strank na strani upravičencev ne obravnava za te stranke ugodneje. Ob tem pa sodišče dodaja, da (sicer) za stranke, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje družine ne morejo plačati vseh stroškov ali dela stroškov, ZUP v 122. členu (ZUP/86 pa v 120. členu ) omogoča oprostitev plačila stroškov, o čemer odloči organ na predlog stranke in na podlagi potrdila o njenem premoženjskem stanju, oprostitev pa velja med drugim tudi za izdatke za priče, izvedence, ogled itd.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države - FIP - vojni pregnanci
Kot izhaja iz prvega odstavka točke B priloge 1 FIP, kot pregnanci veljajo tudi tiste osebe nemške narodnosti (ne glede na državljanstvo), ki so na ozemlju pregona umrle pred 1. 1. 1960. Oseba, ki ji je bilo premoženje zaplenjeno, je umrla na območju SFRJ (ozemlju pregona) pred navedenim datumom, zato sodi med pregnance v skladu s tem določilom. Glede na to pa med upravičence po FIP sodi tudi njegova hčerka kot pravna naslednica po drugem odstavku točke A, priloge 1 FIP, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka točke A, priloge 1 FIP.
direktor občinske uprave - javni natečaj - pogoji za zasedbo delovnega mesta - delovne izkušnje - razveljavitev odločbe o imenovanju na položaj - načelo zaslišanja stranke
ZJU v členu 6, v točki 13 ureja tri različne položaje in načine opravljanja dela. Delovne izkušnje v prvih dveh primerih navezuje na delovno mesto (sistematizacija opis del in nalog, pogodba o zaposlitvi, odločba oziroma drugačna pravna podlaga za opravljanje dela itd.), tretji primer, za katerega gre v tej zadevi, pa je drugačen, manj formalen. Kljub razlikam morajo biti vsi trije položaji, upoštevajoč specifiko vsakega od njih, zaradi zagotovitve enakega varstva pravic kandidatov za neko delovno mesto po vsebini primerljivi, za dokazovanje delovnih izkušenj, izvirajočih iz takšnih različnih položajev pa morajo obstajati enake ali vsaj primerljive metode.
Tožnik bi moral sodelovati v postopku, tožena stranka pa bi morala upoštevati prvi odstavek 9. člena ZUP, ki določa, da mora organ, preden izda odločbo, dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (načelo zaslišanje stranke).
V obravnavani zadevi je davčni organ tožniku v ponovnem postopku DIN dodatno odmeril DDV, ker je ugotovil, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznavanje odbitka vstopnega DDV. Davčni organ utemeljuje svojo odločitev predvsem zaradi neizpolnjevanja 2. pogoja, saj tožniku davčni organ (med drugim) tudi očita, da tožnik tudi nima ustreznih oz. popolnih računov v smislu 82. člena ZDDV-1; pri vseh transakcijah pa se tožniku očita, da je tožnik vedel ali bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri odbitku vstopnega DDV, povezana z goljufijo (4. pogoj). Za slednje pa davčni organ navede objektivne okoliščine, ki izhajajo iz konkretnih transakcij, na podlagi katerih tožniku očita subjektivni element. Predloženi računi so vsebinsko tako pomanjkljivi in preveč splošni in da ni mogoče identificirati opravljeno storitev. Pri tem pa vsebine opravljenih storitev tudi ni mogoče identificirati iz kooperantskih pogodb, saj gre za tipske pogodbe, po kateri naročnik odda, izvajalec pa prevzame v izvedbo "razna gradbena dela na raznih gradbiščih v letu 2008".
ZZavar člen 155, 156, 179, 179/1, 179/1-5, 181, 181/2, 181/2-2, 281. MSRP standard 13.
zavarovalni nadzor - odredba Agencije za zavarovalni nadzor - odprava kršitev - pregled poslovanja - vodenje poslovnih knjig- pravila o obvladovanju tveganj
Navodila tožeče stranke iz februarja 2015 niso skladna z MSRP 13, niti ni tožeča stranka do izdaje odredbe izkazala uporabe novih pravil o razvrščanju naložb. Z odredbo o odpravi kršitev ji je bilo namreč naloženo ne le sprejetje ustreznih internih aktov, ampak tudi vrednotenje in razvrščanje finančnih naložb v skladu z MSRP 13. Nedvomno je sprememba zahtevanega odstotka zavezujočih kotacij iz 50% na 90% vplivala na razvrstitev naložb v različne ravni hierarhije določanja poštene vrednosti, kar priznava tudi tožeča stranka v tožbi. Nepravilno razvrščanje naložb zato tudi po mnenju sodišča predstavlja kršitev pravil o vodenju poslovnih knjig ter pravil o obvladovanju tveganj, kot jih določajo ZZavar oziroma predpisi, na katere se zakon sklicuje.
Tožeča stranka zgolj z zagotovitvijo shranjevanja podatkov na več različnih medijih ni zadostila zakonskemu pogoju iz 156. člena ZZavar. S tem, ko nesporno ni izvedla vseh zahtevanih testiranj, je tudi po mnenju sodišča huje kršila pravila o obvladovanju tveganj. Po določbi 2. točke drugega odstavka 181. člena ZZavar za hujšo kršitev pravil o obvladovanju tveganj med drugim šteje, če zavarovalnica ni organizirala poslovanja oziroma ne vodi tekoče poslovnih knjig, poslovne dokumentacije ter drugih administrativnih in poslovnih evidenc tako, da je mogoče kadarkoli preveriti, ali posluje v skladu s pravili o obvladovanju tveganj. Glede na to, da tožeča stranka poslovno evidenco vodi v informacijskem sistemu, bi morala poskrbeti za testiranje in posodabljanje načrta neprekinjenega poslovanja, da bi bila pripravljena na različne izredne dogodke in bi kljub takšnim dogodkom nemoteno zagotavljala podatke, ki jih Agencija potrebuje pri svojem nadzoru.
ZBPP člen 11, 13. ZUPJS člen 17, 18, 18/1. ZSVarPre člen 27, 27/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje partnerja prosilca - stanovanje, v katerem živi - primerno stanovanje - vrednost nepremičnine - napačno ugotovljeno dejansko stanje
Po prvem odstavku 13. člena ZBPP je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek prosilca ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke. Dodaten pogoj je razviden iz prvega odstavka 27. člena ZSVarPre, ki določa, da premoženje prosilca in njegovih družinskih članov ne sme dosegati, niti presegati 14.042,88 EUR, sicer prav tako ni upravičen do BPP.
ZDDPO–2 člen 29. ZDDV–1 člen 63,63/1. OZ člen 50. ZDavP-2 člen 74,74/3.
davčni inšpekcijski nadzor - davek od dohodkov pravnih oseb - davek na dodano vrednost - odbitek vstopnega DDV - neverodostojna knjigovodska listina - navidezni pravni posel - utaja DDV
Za zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV ni treba ugotavljati, ali je naslovnik računa vedel oz. bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo omenjenega izdajatelja računa in drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi. Ugotavljanje vedenja prejemnika računa oz. njegove nezadostne skrbnosti v odnosu do poslovanja izdajatelja računa, bi bilo potrebno le, če bi bilo ugotovljeno, da je dobavo oz. storitev opravil drug davčni zavezanec v kolikor do nje dejansko pride. Pri tem niti ni nujno, da jo vedno opravi prav izdajatelj računa sam oz. da poslovanje med dvema davčnima zavezancema ni bilo zgolj navidezno.
V zvezi z davkom od dohodka pravnih oseb za leti 2006 in 2007 sodišče ob ugotovitvi, da spornih računov, ki so bili v omenjenih letih izločeni kot odhodki, ne spremlja izvirna dokumentacija oz. priloge, ki bi dokazovale resničnost in upravičenost nastanka poslovnega dogodka, sodišče ugotavlja, enako kot davčna organa, da ne izpolnjujejo verodostojnosti listine ob upoštevanju določil SRS, saj na podlagi navideznih listin ni bilo mogoče jasno in nedvoumno spoznati narave oz. resničnosti odhodkov. Za davčno priznanje odhodka na podlagi 29. člena ZDDPO-2 ne zadostuje ugotovitev, da je do odhodka dejansko prišlo, ter da je storitev opravljena. Nujna je tudi ugotovitev, da je bil odhodek, ki je nastal davčnemu zavezancu, potreben za pridobitev obdavčljivih prihodkov. Davčni zavezanec, ki želi doseči davčno priznanje odhodka, mora tako dokazati, da je ta potreben za pridobivanje odhodka.
nepovratna sredstva - Program razvoja podeželja - zahteva za izplačilo sredstev - razpisni pogoji - izpolnitev obveznosti
Tožeča stranka je plačilo računa, ki sicer glasi na upravičenca, dokazovala s predložitvijo kompenzacijske pogodbe, sklenjene med povezani osebami. Zato dokazilo o plačilu ne dokazuje, da je upravičenec poravnal svojo obveznost.
brezplačna pravna pomoč - kazenski postopek - ustavitev kazenske preiskave - uspeh v postopku - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči
V kazensko preiskovalnem postopku, v katerem je bila stranki odobrena brezplačna pravna pomoč, je bila preiskava zoper tožečo stranko ustavljena s pravnomočnim sklepom. Zaradi uspeha stranke so izpolnjeni pogoji za vračilo prejete brezplačne pravne pomoči.
ZDen člen 19, 19/1, 19/1-1, 19/3, 32, 32/2, 54, 55, 65. ZSKZ člen 14, 14/2. ZZ člen 22, 65. ZVis člen 10, 10/1, 13.
vrnitev nepremičnin - strokovna komisija - ovire za vračilo v naravi - opravljanje dejavnosti - stavbno zemljišče - javni zavod - opravljanje javnih služb - visokošolski zavod
Iz določb ZDen oziroma ZUP ne izhaja, da bi o spremembi članov komisije organ moral obvestiti stranke denacionalizacijskega postopka.
Do nemožnosti nadomestitve nepremičnin se prvostopni organ ni opredelil, zaradi česar sodišče pritrjuje tožbenemu ugovoru, da je izostala njegova opredelitev do izvedenskega mnenja.
Zgolj sklicevanje na izvedensko mnenje, brez pravne opredelitve, kaj to pomeni za rešitev vprašanja podanosti ovire za vračilo v naravi po Zden, ne zadošča za preveritev utemeljenosti tega ugovora.
župan - občinski svet - pristojnosti organov občine - obveščanje javnosti - zakonitost akta občinskega sveta
Obveščanje javnosti tako glede dela občinskega sveta, delovnih teles sveta, župana in občinske uprave že po naravi stvari sodi med operativne naloge povezane s funkcijo predstavljanja in zastopanja občine, kakor tudi s funkcijo izvrševanja odločitev organov občine. Navedene naloge pa po ZLS sodijo v pristojnost župana in ne občinskega sveta.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pred dnevom vložitve prošnje nastali stroški
Upravičenec lahko zaprosi za brezplačno pravno pomoč v katerikoli fazi postopka, torej tudi med postopkom, ki že teče. Vendar pa iz določbe drugega odstavka 11. člena ZBPP izhaja, da dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema le tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje še niso bila opravljena.
ZVO-1 člen 146 h, 146 h/1, 146 h/1-1. ZUP člen 260, 260/1, 260/1-2. ZGO-1 člen 3.
sofinanciranje iz javnih sredstev - ukrep vgradnje toplotne izolacije - nepovratna finančna sredstva - neresnični podatki - obnova postopka - rok za obnovo postopka
V izpodbijanem sklepu ni navedenih razlogov o vseh odločilnih dejstvih glede na predmet zadeve, tj. sklep o dovolitvi obnove postopka. Ni možno preveriti, ali je organ postopek obnove uvedel pravočasno, zaradi česar v tem delu sklepa ni mogoče preizkusiti, ta kršitev pa je vplivala ali bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve.
V pritožbi zoper prvostopno odločbo je tožnik uveljavljal tudi olajšavo za vzdrževane družinske člane. To posebno olajšavo je mogoče uveljavljati v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine oziroma lahko davčni zavezanec, ki vlaga davčno napoved v skladu s šestim odstavkom 267. člena ZDavP-2, to je do 31. julija v letu, ki sledi letu, za katero se odmerja dohodnina, to uveljavlja najpozneje v pritožbi zoper odločbo o odmeri dohodnine (271. člen ZDavP-2). Tožnik je to olajšavo uveljavljal šele v pritožbi zoper odločbo o odmeri dohodnine, ki pa ni bila izdana na podlagi davčne napovedi, vložene do 31. julija leta, ki sledi letu, za katero se odmerja dohodnina, ampak v samoprijavi, kar pa je glede na zgoraj navedeno prepozno, zato je ni mogoče upoštevati.
melioracija - nadomestilo za kritje stroškov za vzdrževalna dela
Kot meliorirane površine, za katere je treba prispevati sredstva za kritje stroškov za redno delovanje in vzdrževanje sistemov, štejejo vse tiste parcele, ki se nahajajo znotraj melioracijskega območja.
ZV-1 člen 105, 108, 123, 124, 125, 136. Uredba o vodnih povračilih člen 5, 6, 9.
upravljanje z vodami - posebna raba vode - vodno povračilo - višina vodnega povračila
Za posebno rabo vode je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja, saj ne gre za posebno rabo, za katero bi bilo treba pridobiti koncesijo po 136. členu ZV-1 ali za posebno rabo vode, za katero bi bila pridobitev vodne pravice izrecno izključena (peti odstavek 108. člena ZV-1). Imetnik vodne pravice pa je, ne glede na to, ali je to dobil na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije po ZV-1 (prvi odstavek 123. člena ZV-1), dolžan plačevati vodno povračilo (prvi odstavek 124. člena ZV-1).
omejitev lastninske pravice - ustanovitev služnosti v javno korist - pogoji za ustanovitev služnosti - soglasje pravnih prednikov za izvedbo del
Tožbeni ugovor, da je RTV pretvornik z antenskim stolpom postavljen na zemljišču brez zahtevanega soglasja, ni utemeljen. Postavitev RTV stolpa na zemljišču sta namreč dovolila pravna prednika tožnika.