pravica do invalidske pokojnine - III. kategorija invalidnosti - preostala delovna zmožnost
Ni nobenega dvoma, da gre pri tožniku za stanje po artroskopiji na obeh ramenskih sklepih zaradi sindroma rotatornih manšet, ki nima za posledico popolne izgube delazmožnosti za vsakršno organizirano pridobitno delo. Pri njem je še nadalje podana preostala delovna zmožnost, saj je poln delovni čas sposoben opravljati druga ustrezna del v okviru svojega poklica s stvarnimi omejitvami, indiciranimi iz zdravstvenih razlogov.
sestavine pogodbe o zaposlitvi - aneks k pogodbi o zaposlitvi - soglasje volj - višina plače
Drži, da med taksativno naštete sestavine pogodbe o zaposlitvi, katerih sprememba zahteva sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, ne spada tudi znesek osnovne plače (drugi odstavek 49. člena ZDR-1). Vendar pa to ne pomeni, da je spremembo osnovne plače kot sestavine pogodbe o zaposlitvi mogoče doseči enostransko, v tem primeru neodvisno od volje toženca s sodno intervencijo. Tudi v primeru, če bi se določilo pogodbe o zaposlitvi o znesku osnovne plače spremenilo z aneksom, bi bil ta veljaven le, če bi odražal skupno voljo obeh skleniteljev pogodbe o zaposlitvi.
navadno sosporništvo na pasivni strani - dolžnost povrnitve pravdnih stroškov
Po določilu prvega odstavka 161. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) krijejo sosporniki stroške po enakih delih, pri čemer sodna praksa to določbo analogno uporablja tudi v primerih sosporništva na pasivni strani.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00062639
OZ člen 168, 168/1, 168/3, 179, 179/1, 179/2. ZPŠOIRSP člen 7, 7/1, 7/2, 11, 11/1, 11/2. ZPP člen 154, 154/2, 212, 339, 339/2, 339/2-14, 358, 358-5.
odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - premoženjska in nepremoženjska škoda - dokazovanje škode - trditveno in dokazno breme - pavšalna odškodnina - osebne okoliščine - duševne bolečine - izguba na zaslužku - sodna praksa
Tožniku prisojena odškodnina za nepremoženjsko škodo za 15 let neugodnosti izbrisa je glede na učinke prepleta vseh negativnih posledic izbrisa (utrpel je izjemno težke psihične posledice) in glede na primerljivo sodno prakso nekoliko prenizka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00061035
ZKP člen 358, 364, 364/7, 372, 372-1, 392, 392/1. KZ-1 člen 34, 204, 204/1, 205, 205/1, 205/1-1.
velika tatvina - poskus kaznivega dejanja velike tatvine - dejanje ni kaznivo dejanje - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - naklep - protipravna prilastitev tuje premične stvari
V konkretnem primeru se obdolžencu očita poskus kaznivega dejanja velike tatvine in v takšnih primerih, zlasti ko gre za nedokončan poskus in ko storilec kaznivo dejanje zanika, kot je to primer v obravnavani zadevi, sodišče zgolj na podlagi indicev s posrednim sklepanjem ugotovi vsebino storilčevega naklepa oziroma njegovo subjektivno usmerjenost proti določenemu cilju. Državna tožilka ima zato prav, da je v takšnih primerih natančna opredelitev predmeta napada praktično nemogoča ter neživljenjska in v skladu z uveljavljeno sodno prakso tudi nepotrebna. Tako je po presoji višjega sodišča v tem primeru zahtevi po določnosti opisa zadoščeno že s tem, ko je v opisu navedeno, da je obdolženec pri vlomu v zaprti prostor imel v naklepu, da si protipravno prilasti tujo premično stvar, pa čeprav je to navedeno le v abstraktnem delu opisa. Vrhovno sodišče je namreč v več svojih odločbah podalo jasno stališče, da v primerih, ko izrek obtožbe vsebuje tudi abstraktni dejanski stan, abstraktni in konkretni del opisa dejanja predstavljata celoto in zato ni potrebno, da se za konkretizacijo zakonskih znakov kaznivega dejanja določeni znaki ponavljajo, še posebej če so dovolj konkretizirani že v abstraktnem delu. Tako lahko v posameznih primerih pojmi zakonskega besedila prevzamejo vlogo dejstev, ker posameznega znaka ni smiselno konkretizirati ali ker je to včasih celo nemogoče. Bistveno je, da je treba oba dela opisa vedno vrednotiti v vzajemni povezavi, zaradi česar je po presoji višjega sodišča v konkretnem primeru predmet velike tatvine v opisu obtožbe zatrjevan in konkretiziran dovolj določno, da omogoča pravno presojo obsojenčevega ravnanja tako v objektivnem kot v subjektivnem pogledu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - vročitev odpovedi - zagovor - neupravičen izostanek z dela - COVID-19 - odklonitev testiranja - diskriminacija - osebna okoliščina
Tožnice, ki ni predložila zdravniškega potrdila glede testiranja, toženka z napotitvijo na testiranje iz nosu, ni diskriminatorno obravnavala. V okviru prepovedi diskriminacije zakon (prvi odstavek 6. člena ZDR-1) varuje delavce pred neenako obravnavo glede na primeroma navedene osebne okoliščine, med katere ne sodi odklanjanje testiranja na določen način ob odsotnosti ustrezne medicinske indikacije; odklanjanje testiranja na določen način je osebni pogled na določeno okoliščino in ne (še) prepričanje.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - razveljavitev sklepa - predlog za podaljšanje začasnega zavarovanja - možnost izjave o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev - pravica do izjave
Pravica obdolženke do seznanitve in opredelitve glede dejstev in okoliščin, ki utegnejo vplivati na njen pravni položaj, je ena temeljnih procesnih garancij, ki mora biti zagotovljena tudi v postopku začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi. Gre za pravico do izjave, uzakonjeno v prvem odstavku 502.c člena ZKP, po katerem lahko sodišče na obrazložen predlog državnega tožilca, upoštevaje zakonska merila, s sklepom podaljša začasno zavarovanje, pri čemer pred odločitvijo o predlogu pošlje predlog ostalim udeležencem, da se o njem izjavijo, in jim določi primeren rok za odgovor. Pravica do izjave oziroma kontradiktornost postopka mora biti v skladu z navedeno zakonsko določbo obdolžencu zagotovljena v vsakem posameznem primeru in v vsaki procesni fazi odločanja, da je zadoščeno njegovi ustavni pravici do izjave iz 22. člena Ustave RS. Ta daje stranki možnost izjave o celotnem procesnem gradivu, ki je v sodnem spisu in ki lahko vpliva na odločitev sodišča.
ZPIZ-2 člen 126, 126/2, 183, 183/1.. ZDSS-1 člen 81, 81/3.
III. kategorija invalidnosti - nadomestilo za invalidnost - neprava obnova postopka
V spornem primeru ni šlo za pridobitev novih pravic na podlagi spremenjene invalidnosti, temveč zgolj za razširitev stvarnih razbremenitev v okviru že priznane pravice do premestitve. Kljub temu, da delodajalec tožnici ni zagotovil drugega dela z dodatnimi razbremenitvami, pa tožnici tožena stranka ne bi smela ustaviti izplačevanja nadomestila za invalidnost.
odločba o sprejemu na varovani oddelek socialno-varstvenega zavoda - sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - prostorska stiska - podaljšanje zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - namestitev v psihiatrično bolnišnico - obstoj konkretnega razloga za podaljšanje - oseba z duševno motnjo
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da določitev začasnega nadomestnega zavoda v ZDZdr ni predvidena. Zato tudi podaljšanje take namestitve v zakonu ni izrecno predvideno. Pravna izhodišča za začasno nadomestno namestitev je izoblikovalo Ustavno sodišče v odločbi U-I-477/18-19, Up-93/18-37 ter v nadaljevanju tudi Vrhovno sodišče RS v odločbah II Ips 51/2019 in II Ips 71/2019. Z njima je Vrhovno sodišče odstopilo od dotedanje sodne prakse, ki prostorske stiske socialnovarstvenih zavodov ni štela za pravnorelevanten odklonitveni razlog za sprejem osebe z duševno motnjo. Opozorilo je na ustavnopravno vrednotenje vseh kolidirajočih vrednot in pravic v zvezi s tem ter na ustavno vzdržno in hkrati ustavno nujno razlago določb ZDZdr. Ob ugotovitvi, da je utemeljen odvzem prostosti osebi z duševno motnjo, pri kateri akutno bolnišnično zdravljenje ni (več) potrebno, in ob ugotovljeni prezasedenosti ustreznih socialnovarstvenih zavodov, je treba ZDZdr razlagati tako, da se lahko odredi začasna namestitev osebe v druge – primerljive zavode, med drugim tudi v psihiatrične bolnišnice, tako da bodo (začasno) zavarovane dobrine, ki jih ščiti 39. člen ZDZdr. Enaka izhodišča je po presoji pritožbenega sodišča treba upoštevati tudi v primeru, ko se pokaže potreba po podaljšanju začasne nadomestne namestitve.
Ob tem, ko v preteklosti obdolženi ni spoštoval izrečenih ukrepov prepovedi približevanja, na podlagi česar je tudi po sodbi drugostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu pravilen zaključek, da odreditev milejšega ukrepa, ki terja sodelovanje obdolženca, ne pride v poštev.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00060921
KZ-1 člen 48, 48/4, 86, 86/4, 323, 323/1, 323/2. ZKP člen 92, 92/2, 94, 94/1, 105, 105/2, 450, 450.c, 450.c/4.
kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti - sporazum o priznanju krivde - vikend zapor - stranska kazen - prepoved vožnje motornih vozil
Glede na to, da je bil obdolženec (v navzočnosti svojega zagovornika) seznanjen s pravnimi posledicami podanega priznanja in sklenjenega sporazuma, ko mu je bilo torej znano, da zoper sporazum ni pritožbe, se obdolženčeva pritožbena izvajanja, s katerimi se zavzema za znižanje stranske kazni prepovedi vožnje motornih vozil B kategorije, pokažejo kot neutemeljena.
Po določbi prvega odstavka 383. člena ZKP mora sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo vselej preizkusiti po uradni dolžnosti, ali je podana kršitev določb kazenskega postopka, med drugim tudi po 8. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Na podlagi te določbe mora preizkusiti, ali se sodba opira na dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo z Ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali na dokaz, na katerega se po določbah ZKP sodba ne more opirati oziroma na dokaz, ki je bil pridobljen na podlagi takega nedovoljenega dokaza. Ker je bila v konkretni zadevi izdana oprostilna sodba zaradi nedokazanosti obtožbenih očitkov, se izpodbijana sodba, sicer neposredno, ne opira na nezakonite dokaze, pač pa se je nanj oprla obtožba in sedaj tudi vložena pritožba.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - izločitvena pravda - odločitev o pravdnih stroških - posebna pravila - pravna podlaga za odločitev - načelo krivde
Prva toženka v pritožbi utemeljeno opozarja na 160. člen ZPP, ki glede pravdnih stroškov določa, da če se v izločitveni pravdi ugodi tožbenemu zahtevku za izločitev stvari, pa sodišče ugotovi, da je tožena stranka kot upnik v izvršilnem postopku utemeljeno mislila, da na teh stvari ne obstajajo pravice drugih, odloči, da mora vsaka stranka kriti svoje stroške. Odločitev sodišča, ki je navedeno določbo spregledalo in odločitev o stroških utemeljilo na 154. členu ZPP (tudi glede razmerja med tožnikom in prvo toženko), je tako delno (glede prve toženke) napačna.
Načelo krivde je dopolnilni in ne temeljni kriterij za povračilo stroškov. Pojem krivde iz prvega odstavka 156. člena ZPP zajema dejanja v postopku, katerih namen je zavlačevanje postopka. Takšnih okoliščin prva toženka ni zatrjevala, ampak je krivdo tožnika in druge toženke zatrjevala na podlagi dejstva, da nista predhodno uredila premoženjskih razmerij.
Zavarovane osebe lahko pravice iz zdravstvenega zavarovanja uveljavljajo le na način in v postopkih, kot so določeni z zakonom. Ker se je tožnik odločil izstopiti iz sistema javne mreže zdravstvenih storitev v sistem zasebnega zdravstva, je dolžan storitev plačati sam. Povračilo stroškov zavarovancem za opravljeno zdravstveno storitev je predvidena izjemoma, le v primeru nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči.
zavrženje napovedi pritožbe - rok za napoved pritožbe - zamuda roka - fikcija vročitve
Pritožnica bi bila lahko glede zamujenega roka za napoved pritožbe zoper sodbo z dne 8. 4. 2022 uspešna, v kolikor bi izkazala utemeljenost oziroma razloge za vrnitev v prejšnje stanje. Tožnica s takšnim predlogom ni bila uspešna, kar je razvidno iz sklepa z dne 20. 9. 2022, s katerim je sodišče odločilo o tožničinem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje z dne 29. 5. 2022.
sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo - spremenjene okoliščine - tožba za zvišanje preživnine - spremenjene potrebe preživninskega upravičenca - spremenjene zmožnosti zavezanca - otrokove potrebe in zmožnosti staršev - dolžnost preživljanja - stroški bivanja - nadstandardne potrebe
Glede na to, da se preživnina določi glede na potrebe upravičenca in materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca, nasprotni udeleženec utemeljeno opozarja, da je višina preživnine sorazmerno povezana s preživninskimi zmožnostmi staršev. Višje kot so te, več potreb (tudi nadstandardnih) otroka sta starša dolžna pokriti. Glede na zmožnosti staršev predlagateljice od njiju ni mogoče pričakovati, da bosta ob možnosti bivanja v dijaškem domu plačevala višji znesek najemnega stanovanja.
DZ člen 7, 7/4, 137, 137/3, 189. URS člen 22. ZPP člen 226, 226/2.
določitev preživnine za mladoletnega otroka - materialne in pridobitne možnosti zavezanca - varstvo koristi otroka - neizvedba dokaznega predloga - zavrnitev dokaznega predloga - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - pravica do izjave
Ko se določa preživnina za otroka, ki se na podlagi 189. člena DZ določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca, je potrebno upoštevati načelo otrokove koristi. To pomeni, da je treba tudi pridobitne zmožnosti zavezanca za plačilo preživnine skrbno in celovito ugotoviti ter pri tem vse navedbe in predloge strank vzeti na znanje, pretehtati njihovo relevantnost in se do tistih, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi tudi opredeliti, izvesti relevantne predlagane dokaze in zavrnitev dokaznega predloga ustrezno obrazložiti.
Nepopolna, površna ali pavšalna obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga strankam ne omogoča polnega vsebinskega dialoga s sodiščem prve stopnje in ogroža tudi pravico do pritožbe. Pravici stranke, da se v postopku izjavi, odgovarja obveznost sodišča, da vse navedbe in predloge strank vzame na znanje, da pretehta njihovo relevantnost ter da se do tistih, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi tudi opredeli. Navedena pravica mora biti spoštovana v vseh fazah postopka.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za začasno odredbo - vrste začasnih odredb - ureditev medsebojnih razmerij med lastniki - premoženjska razmerja med zakoncema - položaj družbenikov - korporacijskopravna pravila - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - izrek denarne kazni - kršitev začasne odredbe - izbris prepovedi odtujitve in obremenitve - poslovni delež v družbi z omejeno odgovornostjo - položaj pridobitelja poslovnega deleža - zavrnitev predloga
Tožnica v obravnavani zadevi od sodišča zahteva ureditev premoženjskih razmerij med zakoncema po pravilih družinskega prava. Za ureditev konkretnih vprašanj, ki se nanašajo na njun položaj družbenikov v d. o. o., pa se uporabljajo pravila korporacijskega prava. Pravice, ki jih imajo družbeniki pri upravljanju družbe in način njihovega uresničevanja se določijo z družbeno pogodbo. Z družbeno pogodbo je določeno, ali zastopniki delujejo posamično ali skupno. O spremembi družbene pogodbe družbeniki odločajo s sklepi, ki jih sprejmejo na skupščini (505. in 507. člen ZGD-1) in jih ne more nadomestiti sodišče s svojo odločbo. Tožnica tako v tem postopku napačno terja od sodišča odločitev o vprašanju, ki se nanaša na upravljanje družbe, ki ni stranka tega postopka ne na aktivni in ne na pasivni strani.
Denarna kazen (33. člen ZIZ) predstavlja izvršilno sredstvo v širšem pomenu. Njen smisel in namen je v tem, da se vpliva na voljo dolžnika v primerih, ko je uspeh izvršilnega postopka odvisen od ravnanj, ki so v oblasti samega dolžnika oziroma opustitev ravnanj, ki je v nasprotju z vsebino začasne odredbe. V obravnavani zadevi je prvostopenjsko sodišče tožencu prepovedalo odtujitev ali obremenitev njegovega poslovnega deleža v družbi A., d. o. o., in zaznambo prepovedi odtujitve ali obremenitve v sodnem registru. Po določilu prvega odstavka 482. člena ZGD-1 se za pridobitelja poslovnega deleža šteje tisti, ki je vpisan v sodni register. Odrejena zaznamba prepovedi razpolaganja s poslovnim deležem ima neposreden učinek oziroma takojšen vpliv na možnost poznejših vpisov v sodni register.
OZ člen 190. ZGD-1 člen 263, 505, 505-9. ZPP člen 3, 3/3, 81, 277, 318, 318/1, 318/1-4, 318/2, 318/3, 318/4, 339, 339/2, 339/2-7, 339/2-14.
skrbnost in odgovornost poslovodje - neupravičena pridobitev - sklep skupščine o vložitvi tožbe - posebni zastopnik za vložitev tožbe - vročitev tožbe v odgovor - nevložitev odgovora na tožbo - neodpravljiva nesklepčnost tožbe - zavrnilna zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - nesklepčnost tožbe - rok za odpravo nesklepčnosti tožbe - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - afirmativna litiskontestacija - domneva priznanja tožbenih trditev - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti - pooblastilo za vložitev tožbe - procesna legitimacija - procesna predpostavka - obstoj procesne predpostavke
Sodišče prve stopnje v okviru presoje sklepčnosti, tj. presoje, ali iz dejstev, ki so navedena v tožbi, izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, ne bi smelo ugotavljati, ali je zatrjevano dejstvo, da je bil na skupščini sprejet sklep z vsebino, ki izhaja iz 6. točke te obrazložitve, resnično ali ne, oziroma ali je navedeni sklep veljaven ali ne. Po sistemu afirmativne litiskontestacije se namreč vzpostavlja absolutna domneva, da toženec priznava tožnikove trditve, na katere opira svoj zahtevek. Zakon sodišču v zvezi s presojo sklepčnosti ne nalaga, da po uradni dolžnosti pridobiva podatke, na podlagi katerih bi lahko ugotavljalo (ne)izkazanost zatrjevanih dejstev. Za presojo nesklepčnosti zato niso potrebne nikakršne poizvedbe, saj gre le za preizkus pravilnosti operacije pravnega silogizma, ki je vsebovana v tožbi. V zamudnem postopku se sodišče ne ukvarja z ugotavljanjem resničnosti tožnikovih navedb.
potrebni stroški postopka - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Tretja pripravljalna vloga, ki je bila vložena na naroku dne 20. 6. 2022, ni bila potrebna, saj bi tožnica lahko te navedbe dala na naroku oziroma v drugi pripravljalni vlogi, ki se nanaša na izvedensko mnenje in tožbeni zahtevek naveden v tretji pripravljalni vlogi. Utemeljeno se pritožba ne strinja tudi s tem, da je sodišče prve stopnje za drugo pripravljalno vlogo tožnici priznalo 225 točk. Glede na vsebino in obseg je drugo pripravljalno vlogo mogoče šteti za kratek dopis.