redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ekonomski razlog - organizacijski razlog - izbira presežnih delavcev - mobing
Tožnica v pritožbi neutemeljeno vztraja, da ji je bila odpoved podana iz drugih, neutemeljenih razlogov (ne poslovnega), zaradi osebne zamere. Navedeno negira že ugotovljen organizacijski in ekonomski razlog ter pravilna uporaba kriterijev, pa tudi sicer tožnica pred sodiščem prve stopnje manj ugodne obravnave ni dokazala.
OZ člen 6, 45, 46, 49, 83, 86, 94, 319.. ZPP člen 212, 337, 337/1.
ničnost sporazuma - odpravnina - odpoved pravici - zaslišanje stranke - pritožbene novote
Ker je tožničina terjatev iz naslova odpravnine zapadla v plačilo 13. 6. 2017, je tožnica 19. 6. 2017 lahko podala veljavno izjavo o odpustu dolga toženki iz naslova dolgovane odpravnine.
Vsebina izjave o odpustu dolga z dne 19. 6. 2017 je jasna in nedvoumna, zato niso relevantne pritožbene navedbe, da je bila tožnica kot delavka šibkejša stranka ter da naj bi bila ta izjava napisana po naročilu in nareku toženke (83. člen OZ).
sodba na podlagi pripoznave - povod za tožbo - stroški postopka
Toženec da povod za tožbo takrat, ko tožnik na podlagi njegovega ravnanja pred pravdo, ne oziraje se na položaj stvari po materialnem pravu, sklepa, da bo za varstvo njegovih interesov potrebna sodna intervencija. V zvezi z ravnanjem toženca, ki se na prejete listine ni odzval, je bilo takšno sklepanje tožnice utemeljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00063159
SPZ člen 215, 215/1. OZ člen 352, 352/3. ZNP člen 146. ZPP člen 355, 355/1.
pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti - stvarna služnost hoje in vožnje - razmerje inter partes - pravno priznana premoženjska škoda - stroški postopka - stroški pravnega zastopanja - poslovna odškodninska odgovornost - zastaranje poslovne odškodninske terjatve - določljivost obsega škode - začetek teka zastaralnega roka pri odškodninski terjatvi - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka - sukcesivno nastajajoča bodoča škoda - razlogi za razveljavitev sodbe - kasatorično pooblastilo
Skladno z zakonom in s sodno prakso poslovna odškodninska terjatev zastara v roku 5 let, začne pa teči prvi dan po dnevu, ko je imel oškodovanec pravico terjati njeno izpolnitev, to je po kršitvi pogodbene obveznosti, vendar ne prej, kot je imel možnost izvedeti za škodo. Pritožbeno sodišče sledi razlogom sodišča prve stopnje, da sta tožnika najpozneje s pravnomočnostjo sodbe vedela, da jima lastniki sosednjega zemljišča ne bodo dali služnosti prostega dostopa. Tožnikoma je bila takrat kršitev pogodbene obveznosti znana. Prav tako so pravilni zaključki sodišča, da so bili tožnikoma s pravnomočnostjo sodbe zagotovo znani vsi stroški zastopanja, ki so jima nastali v postopku.
Za začetek teka zastaralnega roka se ne zahteva vedenje o točni višini in obsegu škode, temveč zadošča vedenje o okoliščinah, ki omogočajo, da je škoda določljiva. Tožnika sta 8. 12. 2009 vložila predlog za dovolitev nujne poti in predlog za izdajo začasne odredbe, ki se je vodil pod opr. št. N 34/2009, ter sta glede na določbo 146. člena ZNP (sedaj 179. člena ZNP-1), po katerem stroške v postopku za določitev nujne poti krije predlagatelj, nedvomno vedela za okoliščine, na podlagi katerih bi lahko določila škodo iz naslova zastopanja v nepravdnem in izvršilnem postopku. Tožnika bi lahko škodo pravočasno ocenila, saj je bila glede na zgornje razloge predvidljiva in pričakovana.
Pritožbi pa je pritrditi, da je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da gre v primeru stroškov zastopanja nastalih v nadaljevanju nepravdnega in izvršilnih postopkov po 18. 10. 2014 za sukcesivno nastajajočo škodo. Pritožbeno sodišče meni, da pri opisanih stroških ne moremo govoriti o ponavljajočih se istovrstnih škodah, saj tožnika nista mogla predvideti ali bosta z nepravdnim postopkom opr. št. N 34/2009 uspela ali ne oziroma povedano drugače, nista mogla predvideti, da bo zadeva na višjem sodišču razveljavljena, vrnjena v ponovno odločanje pod opr. št. N 7/2018.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - vročitev odpovedi - zagovor - neupravičen izostanek z dela - COVID-19 - odklonitev testiranja - diskriminacija - osebna okoliščina
Tožnice, ki ni predložila zdravniškega potrdila glede testiranja, toženka z napotitvijo na testiranje iz nosu, ni diskriminatorno obravnavala. V okviru prepovedi diskriminacije zakon (prvi odstavek 6. člena ZDR-1) varuje delavce pred neenako obravnavo glede na primeroma navedene osebne okoliščine, med katere ne sodi odklanjanje testiranja na določen način ob odsotnosti ustrezne medicinske indikacije; odklanjanje testiranja na določen način je osebni pogled na določeno okoliščino in ne (še) prepričanje.
sestavine pogodbe o zaposlitvi - aneks k pogodbi o zaposlitvi - soglasje volj - višina plače
Drži, da med taksativno naštete sestavine pogodbe o zaposlitvi, katerih sprememba zahteva sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, ne spada tudi znesek osnovne plače (drugi odstavek 49. člena ZDR-1). Vendar pa to ne pomeni, da je spremembo osnovne plače kot sestavine pogodbe o zaposlitvi mogoče doseči enostransko, v tem primeru neodvisno od volje toženca s sodno intervencijo. Tudi v primeru, če bi se določilo pogodbe o zaposlitvi o znesku osnovne plače spremenilo z aneksom, bi bil ta veljaven le, če bi odražal skupno voljo obeh skleniteljev pogodbe o zaposlitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00060843
ZPŠOIRSP člen 5, 5/2, 7, 7/1, 7/2, 11, 11/2. OZ člen 168, 168/1, 168/3, 179. ZPP člen 212, 216.
izbris iz evidence stalnega prebivalstva - povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - pravica do denarne odškodnine - povrnitev nepremoženjske škode - povrnitev premoženjske škode - višina denarne odškodnine - odločanje v upravnem postopku - pavšalna odškodnina - ugotavljanje dejstev v sodnem postopku - obseg povrnitve premoženjske škode - navadna škoda in izgubljeni dobiček - dokazovanje škode - trditveno in dokazno breme - vzročna zveza - izguba na zaslužku - višina dohodkov - delo na črno - določitev višine odškodnine po prostem preudarku - odmera denarne odškodnine
Sodišče je tožnici sicer verjelo, da je imela tudi na področju pridobivanja sredstev oz. zaposlitve gotovo tudi zaradi neurejenega statusa določene nevšečnosti, zato je to pravilno upoštevalo v okviru dodatno priznane ji nematerialne škode, kjer se tudi ta segment lahko upošteva pri odmeri enotne oblike (negmotne) škode. Za dodatno povrnitev konkretne materialne škode pa bi morala izkazati konkretne okoliščine, povezane z izbrisom in zatrjevano izgubo dohodka.
Pri odmeri višine denarne odškodnine, ki se določi v sodnem postopku, se denarna odškodnina zmanjša za denarno odškodnino, ki je bila upravičencu predhodno pravnomočno določena v upravnem ali katerem koli drugem postopku. Zakon ne določa, ali gre za materialno ali nematerialno škodo, zato ni podlage za domnevo, da polovico predstavlja prva, polovico pa druga oblika škode. Sodišče je pravilno uporabilo to določbo, ko je od odškodnine, do katere bi bila tožnica po oceni sodišča upravičena, odštelo celotni znesek odškodnine, odmerjene v upravnem postopku.
ZDSS-1 člen 61, 62.. ZZVZZ člen 80, 81, 82.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232, 232/1.. ZUP člen 7, 7-4.
začasna nezmožnost za delo - retrogradni bolniški stalež - načelo materialne resnice - preiskovalno načelo
Po 1. odst. 232. člena Pravil OZZ lahko osebni zdravnik dejansko le izjemoma oceni začasno zadržanost z dela za nazaj za največ tri dni od dneva, ko se je zavarovanec zglasil pri njem, razen če zaradi praznikov ni bil dosegljiv. Začasno nezmožnost za delo, daljšo od tri dni, lahko prizna le imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija, če je bil zavarovanec v bolnišnici ali če je zbolel v tujini in v drugih utemeljenih primerih, ko ni mogel do osebnega zdravnika oz. mu ni mogel sporočiti razlogov za zadržanost. Že glede na besedno zvezo "drugi utemeljeni primeri, ko pacient ni mogel do osebnega zdravnika ali mu ni mogel sporočiti razlogov za zadržanost" v Pravilih OZZ ne gre za taksativno določene primere, kot povsem zmotno razloguje tožeča stranka.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - razveljavitev sklepa - predlog za podaljšanje začasnega zavarovanja - možnost izjave o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev - pravica do izjave
Pravica obdolženke do seznanitve in opredelitve glede dejstev in okoliščin, ki utegnejo vplivati na njen pravni položaj, je ena temeljnih procesnih garancij, ki mora biti zagotovljena tudi v postopku začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi. Gre za pravico do izjave, uzakonjeno v prvem odstavku 502.c člena ZKP, po katerem lahko sodišče na obrazložen predlog državnega tožilca, upoštevaje zakonska merila, s sklepom podaljša začasno zavarovanje, pri čemer pred odločitvijo o predlogu pošlje predlog ostalim udeležencem, da se o njem izjavijo, in jim določi primeren rok za odgovor. Pravica do izjave oziroma kontradiktornost postopka mora biti v skladu z navedeno zakonsko določbo obdolžencu zagotovljena v vsakem posameznem primeru in v vsaki procesni fazi odločanja, da je zadoščeno njegovi ustavni pravici do izjave iz 22. člena Ustave RS. Ta daje stranki možnost izjave o celotnem procesnem gradivu, ki je v sodnem spisu in ki lahko vpliva na odločitev sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00060846
ZPŠOIRSP člen 11, 11/1, 12, 12/1, 13, 13/6. OZ člen 179, 299. ZPP člen 154, 154/2.
osebnostne pravice - izbris iz evidence stalnega prebivalstva - povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - poseg v družinsko življenje - krog sorodnikov osebe - bivanje v tujini - osebna izkaznica - zakonske zamudne obresti - prepoved anatocizma - odločba o stroških postopka - odmera stroškov postopka - delni uspeh v pravdi - vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini
Posebna okoliščina je bila pri tožniku ta, da ni mogel potovati k družini, na katero je zelo navezan, to so bile tete, bratranci in sestrične v Avstriji in na Nizozemskem. Nemožnost druženja z družinskimi člani je brez dvoma poseg v posameznikovo družinsko življenje, ki ga je treba obravnavati v kontekstu njegovih osebnostnih pravic.
Odločitev o stroških postopka je pravilna. Tožnik je moral zato, da je dosegel pravično zadoščenje zaradi toženkinega protipravnega ravnanja, najprej sprožiti upravni postopek, nato še sodni postopek. Sporna sta bila tako temelj kot višina, pri čemer je tožnik glede temelja v celoti uspel, glede višine pa tožniku ni mogoče šteti v škodo, da je postavil pretiran tožbeni zahtevek, saj je v času vložitve tožbe sodna praksa glede tega, kakšna je pravična denarna odškodnina za tovrstno škodo, šele nastajala.
Po določbi prvega odstavka 383. člena ZKP mora sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo vselej preizkusiti po uradni dolžnosti, ali je podana kršitev določb kazenskega postopka, med drugim tudi po 8. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Na podlagi te določbe mora preizkusiti, ali se sodba opira na dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo z Ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali na dokaz, na katerega se po določbah ZKP sodba ne more opirati oziroma na dokaz, ki je bil pridobljen na podlagi takega nedovoljenega dokaza. Ker je bila v konkretni zadevi izdana oprostilna sodba zaradi nedokazanosti obtožbenih očitkov, se izpodbijana sodba, sicer neposredno, ne opira na nezakonite dokaze, pač pa se je nanj oprla obtožba in sedaj tudi vložena pritožba.
pravica do invalidske pokojnine - III. kategorija invalidnosti - preostala delovna zmožnost
Ni nobenega dvoma, da gre pri tožniku za stanje po artroskopiji na obeh ramenskih sklepih zaradi sindroma rotatornih manšet, ki nima za posledico popolne izgube delazmožnosti za vsakršno organizirano pridobitno delo. Pri njem je še nadalje podana preostala delovna zmožnost, saj je poln delovni čas sposoben opravljati druga ustrezna del v okviru svojega poklica s stvarnimi omejitvami, indiciranimi iz zdravstvenih razlogov.
navadno sosporništvo na pasivni strani - dolžnost povrnitve pravdnih stroškov
Po določilu prvega odstavka 161. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) krijejo sosporniki stroške po enakih delih, pri čemer sodna praksa to določbo analogno uporablja tudi v primerih sosporništva na pasivni strani.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00062639
OZ člen 168, 168/1, 168/3, 179, 179/1, 179/2. ZPŠOIRSP člen 7, 7/1, 7/2, 11, 11/1, 11/2. ZPP člen 154, 154/2, 212, 339, 339/2, 339/2-14, 358, 358-5.
odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - premoženjska in nepremoženjska škoda - dokazovanje škode - trditveno in dokazno breme - pavšalna odškodnina - osebne okoliščine - duševne bolečine - izguba na zaslužku - sodna praksa
Tožniku prisojena odškodnina za nepremoženjsko škodo za 15 let neugodnosti izbrisa je glede na učinke prepleta vseh negativnih posledic izbrisa (utrpel je izjemno težke psihične posledice) in glede na primerljivo sodno prakso nekoliko prenizka.
ZDSS-1 člen 72, 72/1.. ZPP člen 112, 112/1, 346, 346/3.
zavržena tožba - vložitev tožbe pri nepristojnem organu - rok za vložitev tožbe - razveljavitev sklepa
Sodišče prve stopnje je štelo, da je sodišče tožbo prejelo 8. 7. 2022, torej po izteku roka, zato je tožbo kot prepozno zavrglo. Ob reševanju zadeve v pritožbenem postopku se je odprlo vprašanje, ali je bila tožba sodišču prve stopnje posredovana priporočeno po pošti. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi tretjega odstavka 346. člena ZPP pridobilo poročilo sodišča prve stopnje. Iz tega poročila izhaja, da je bila pošiljka dne 6. 7. 2022 oddana priporočeno na pošto. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila tožba na sodišče vložena še v okviru zakonsko določenega 30-dnevnega roka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00072706
KZ-1 člen 7, 7/1, 308, 308/3, 308/6. KZ-1I člen 40. ZKP člen 364, 364/8, 394.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - uporaba milejšega zakona - zakonski znaki - povzročitev nevarnosti za življenje in zdravje - izpostavljanje nevarnosti za življenje in zdravje - sprememba pravne opredelitve dejanja na drugi stopnji - sprememba odločbe o kazenski sankciji
Iz 2. točke izpodbijane sodbe, kjer je sodišče povzelo zakonske znake kaznivega dejanja po šestem odstavku 308. člena KZ-1, je videti, da je uporabilo novelo KZ-1I, čeprav je obtoženec obravnavano kaznivo dejanje storil pred uveljavitvijo te novele, ko je bila dikcija šestega odstavka 308. člena KZ-1 drugačna in je kot zakonski znak bila predpisana povzročitev nevarnosti za življenje ali zdravje ljudi in ne kot izhaja iz novele KZ-1I, izpostavljanje koga nevarnosti za življenje ali zdravje, kar za obtoženca ni milejši zakon. Treba je zato uporabiti zakon, ki je veljal ob storitvi kaznivega dejanja (prvi odstavek 7. člena KZ-1).
sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo - spremenjene okoliščine - tožba za zvišanje preživnine - spremenjene potrebe preživninskega upravičenca - spremenjene zmožnosti zavezanca - otrokove potrebe in zmožnosti staršev - dolžnost preživljanja - stroški bivanja - nadstandardne potrebe
Glede na to, da se preživnina določi glede na potrebe upravičenca in materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca, nasprotni udeleženec utemeljeno opozarja, da je višina preživnine sorazmerno povezana s preživninskimi zmožnostmi staršev. Višje kot so te, več potreb (tudi nadstandardnih) otroka sta starša dolžna pokriti. Glede na zmožnosti staršev predlagateljice od njiju ni mogoče pričakovati, da bosta ob možnosti bivanja v dijaškem domu plačevala višji znesek najemnega stanovanja.
Zavarovane osebe lahko pravice iz zdravstvenega zavarovanja uveljavljajo le na način in v postopkih, kot so določeni z zakonom. Ker se je tožnik odločil izstopiti iz sistema javne mreže zdravstvenih storitev v sistem zasebnega zdravstva, je dolžan storitev plačati sam. Povračilo stroškov zavarovancem za opravljeno zdravstveno storitev je predvidena izjemoma, le v primeru nujnega zdravljenja in nujne medicinske pomoči.
Ob tem, ko v preteklosti obdolženi ni spoštoval izrečenih ukrepov prepovedi približevanja, na podlagi česar je tudi po sodbi drugostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu pravilen zaključek, da odreditev milejšega ukrepa, ki terja sodelovanje obdolženca, ne pride v poštev.