Četudi se je tožnica zavedala problema vnašanja domačih pripravkov v savna park, bi bilo nesmiselno, da bi ob že tako previdni hoji pazila še na morebitne nevidne mastne madeže. Takšno početje presega skrbnost povprečnega razumnega odraslega človeka. Zato ni podlage za zaključek o deljeni odgovornosti, pač pa je bila poškodba tožnice v celoti posledica opustitve dolžne skrbnosti tožene stranke.
ZPlaSSIED člen 132, 132/2, 136, 136/1, 136/4, 136/4-2. OZ člen 6, 6/2.
poslovna odškodninska obveznost - zloraba osebnih podatkov - odgovornost banke za vlogo, izplačano tretji osebi - ravnanje pri izpolnjevanju obveznosti iz poklicne dejavnosti - kršitev načela skrbnosti dobrega strokovnjaka - poslovno tveganje banke - opustitev dolžne profesionalne skrbnosti - huda malomarnost oškodovanca - teorija adekvatne vzročnosti
Ker je toženka izpolnjevala obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti, je sodišče prve stopnje pri presoji njenih ravnanj pravilno upoštevalo strožje merilo dobrega strokovnjaka. Pri presoji odgovornosti profesionalnih oseb je element predvidljivosti treba raztegniti na vsa tveganja, ki izvirajo iz njihove sfere poslovanja. Kraja identitete za banko ni izjemna oziroma nepričakovana oblika bančne prevare. Banka mora pri svojem poslovanju računati na možnost tovrstnih zlorab (tovrstne zlorabe sodijo v krog njenih poslovnih tveganj).
Upoštevajoč konkretne okoliščine primera in zavedajoč se možnosti zlorabe identitete, bi se morala toženka, po tem, ko je potrdila pristnost osebnega dokumenta, še dodatno prepričati o identiteti nalogodajalca. Izbira učinkovitega varnostnega mehanizma/postopka pri preverjanju istovetnosti nalogodajalca je sodila v njeno odgovornostno sfero. Kot profesionalka je bila toženka dolžna predvideti negativne posledice svojega ravnanja - opustitve dodatnih poizvedb v smeri preverjanja istovetnosti uporabnika njenih plačilnih storitev (ni mogoče ugotoviti, da škoda zanjo ni bila predvidljiva).
Namen določb ZPlaSSIED je, da se odgovornost za izvršitev neodobrene plačilne transakcije le izjemoma (iz taksativno določenih razlogov) prevali na uporabnika plačilnih storitev. Ker zloraba ukradenih/izgubljenih osebnih dokumentov sodi v krog poslovnih tveganj banke, bi bila razlaga navedenih zakonskih določb v smeri, da je banka razbremenjena odgovornosti tudi v primeru, ko uporabnik malomarno ravna z osebnim dokumentom ali drugimi osebnimi podatki (ne le, ko tako ravna s plačilnim instrumentom oziroma njegovimi osebnimi varnostnimi elementi), nekonsistentna.
Opustitev skrbnega ravnanja s potnim listom (in bančnimi izpiski) praviloma ne more pripeljati do oškodovanja iz naslova neodobrene plačilne transakcije (teorija adekvatne vzročnosti). Oziroma kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje: B. B., ki je s toženko že več let na utečen način posloval, ni mogel pričakovati, da lahko v primeru odtujitve potnega lista pride do odtujitve sredstev z njegovega bančnega računa (škoda zanj ni bila predvidljiva).
Že v upnikovih navedbah je podano le predvidevanje o ravnanjih, s katerimi naj bi sodedič kršil začasno odredbo. Nič drugega ne izhaja niti iz pisnih izjav oseb, ki sta bili predlagani kot priči. Upoštevaje zaključek sodišča, da iz indicev, ki jih je navedel upnik, ne izhaja sklep o kršitvi začasne odredbe, je odločitev o zavrnitvi dokaznih predlogov, predlaganih v zvezi s temi indici, pravilna.
Neutemeljeni so pritožbeni očitki, ki enačijo obseg lastninskih upravičenj sodediča kot skupnega lastnika zapuščine in obseg prepovedi iz začasne odredbe. V izreku začasne odredbe je navedeno, da se dedičema prepoveduje izvajanje gradbenih in obrtniških del in vsakršne druge posege v nepremičnino. Pomensko odprto besedno zvezo o vsakršnih drugih posegih je sodišče pravilno zamejilo s primerljivostjo "drugih" posegov z gradbenimi in obrtniškimi deli in ob upoštevanju namena začasne odredbe, ki je v zavarovanju zapuščine. S tem ni poseglo v druga pritožnikova lastninska upravičenja glede stvari iz zapuščine, katerih varstvo lahko uveljavlja prek drugih institutov, ki jih ima na razpolago tako v zapuščinskem kot v drugih postopkih.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - skupni del stavbe v etažni lastnini - posamezni del stavbe - izkaz verjetnosti lastninske pravice - odločanje na podlagi dokaznega standarda verjetnosti - materialno procesno vodstvo - predložitev novih dokazov v pritožbenem postopku
Ne glede na to, da lahko udeleženci tudi po odločbi o vzpostavitvi etažne lastnine, izdani v postopku po ZVEtL-1, svoja upravičenja uveljavljajo v pravdi, je sodišče v skrbi za zanesljivo ugotovitev dejanskega stanja dolžno udeležence vzpodbuditi k dopolnitvi pomanjkljivih navedb ali dokazil.
Ker je vzbujen dvom o pravilnosti zaključka, da ni izkazana dovolj verjetna podlaga za ugotovitev, da je del 8 posamezni del stavbe in da pripada pritožnici, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
negatorna tožba - dokazi in dokazovanje - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev prvostopenjske sodbe - nepopolno dejansko stanje
Ker sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaza z ogledom na kraju samem, ker ni pojasnilo v sodbi, zakaj tega dokaza ni izvedlo, na zadnjem naroku pa je na opomin tožene stranke zapisalo, da bo to pojasnjeno v sodbi, gre za absolutno bistveno kršitev določb ZPP iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožena stranka je pravočasno predlagala ta dokaz in pojasnila, kaj s tem dokazom dokazuje.
izvršba na nepremičnino - predlog za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine - rok za vložitev predloga - pričetek teka roka - iztek roka
Za odločitev je bistveno, da rok ne teče nazaj, ampak naprej. 20-dnevni rok tako izteče na dan dražbe in ne na dan začetka 20-dnevnega obdobja, v katerem ni več mogoče vložiti predloga za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine. Rok v obravnavani situaciji torej ni iztekel na soboto, 22. 10., ampak bo iztekel na dan dražbe. Namen določbe četrtega odstavka 178. člena ZIZ je, da znotraj 20 dni pred dnevom dražbe ni več mogoče predlagati ponovne ugotovitve vrednosti. 20-dnevni rok zato 20 dni pred javno dražbo šele prične teči, s tem, ko pa začne teči, pa predloga ni več mogoče vložiti, zaradi česar je izpodbijana odločitev pravilna.
ZPP člen 300, 300/1, 300/3, 325, 406. ZNP-1 člen 40, 42, 55, 55/2, 93. DZ člen 196, 199.
preživnina - stroški preživninskega zavezanca - zmožnosti preživninskega zavezanca - potrebe preživninskega upravičenca - življenjske potrebe otroka - stroški bivanja - spremenjene razmere - odmera preživnine - razporeditev preživninskega bremena - stiki med otrokom in staršema - razdružitev postopkov - starost otroka oziroma njegova polnoletnost - nastop polnoletnosti - pospešitev postopka - upoštevanje koristi - odločitev po uradni dolžnosti - dopolnilna sodba - rok za vložitev predloga za izdajo dopolnilne sodbe - pavšalne navedbe - delitev skupnega premoženja - pravdni stroški v nepravdnem postopku - stroški postopka v sporih iz razmerij med starši in otroki - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
Postopka za uveljavljanje preživnine mladoletnih in polnoletnih otrok se tako pomembno razlikujeta, da to upravičuje odločitev o razdružitvi postopkov.
V preživninskih zadevah sodišče odmeri preživnino po cenah na dan sodne odločbe, morebitnim zviševanjem cen življenjskih potrebščin pa služi revalorizacija.
Stanovanjski stroški (najemnina, stroški elektrike, vode itd.) se delijo po enakih delih med vse stanovalce.
V družinskih postopkih velja pravilo, da sodišče stroške porazdeli po prostem preudarku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00060930
OZ člen 8, 8/1, 28, 28/1, 46, 46/2. ZPP člen 451.
izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - pravočasnost navajanja dejstev in dokazov v sporu majhne vrednosti - avans - plačilo avansa - ara - sprejem ponudbe - predujem kot predplačilo - podjemna pogodba (pogodba o delu) - delni odstop od pogodbe - ara in odstopnina - nesporazum (disenz) - neopravičljiva zmota
Zmotno je materialno pravno naziranje pritožbe, da plačilo avansa velja za sprejem ponudbe in da izvajalec ne more enostransko zahtevati plačila avansa. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi pravilno pojasnilo razliko med avansom in aro. Avans (slovensko predplačilo ali predujem) pomeni izjemo od načela vzajemnosti izpolnitev, saj je bistvo avansa v tem, da ga mora ena stranka plačati, še preden druga stranka začne s svojo izpolnitvijo. Plačilo avansa sicer lahko velja kot konkludenten sprejem ponudbe, vendar to ni bistvo avansa. Dogovor, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, da mora toženec v okviru že sklenjene podjemne pogodbe plačati avans, je v skladu z načelom pogodbene avtonomije strank.
priposestvovanje lastninske pravice na stvari v družbeni lasti - priposestvovanje nepremičnin v družbeni lastnini - priposestvovanje stvarne služnosti na nepremičnini v družbeni lastnini - dejansko izvrševanje služnosti - nasprotovanje lastnika služne stvari - nasprotovanje izvajanju služnosti - odločanje po stanju stvari ob koncu glavne obravnave - potek priposestvovalne dobe
Služnost na zemljišču, ki je bilo v družbeni lastnini, a ni bilo družbeno sredstvo v družbeni pravni osebi, je mogoče priposestvovati.
V skladu z obstoječo sodno prakso je nasprotovanje izvrševanju služnosti podano vedno, kadar lastnik služečega zemljišča jasno in nedvoumno, z besedami ali dejanji da vedeti tistemu, ki naj bi služnost priposestvoval, da se z izvrševanjem služnostnih upravičenj ne strinja in jih ne dovoljuje. Ne zahteva se vložitev pravnega sredstva ali fizično preprečevanje, niti ni potrebno neprestano ponavljanje nasprotovanja, zadošča tudi enkratna prepoved, ki mora biti jasna in nedvoumna. Za odločitev odločilno dejansko stanje, ki je obstajalo na dan zaključka glavne obravnave.
Neutemeljena je pritožbena trditev, da bi lahko tožniki dostop uredili na drug način – z uporabo instituta nujne poti. Povsem odločitev tožnikov je, katero pravno podlago bodo uporabili za uveljavitev svoje pravice. Stvar sodišča pa je, da presodi, če so izpolnjeni zakonski pogoji za uveljavljani zahtevek.
Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila tožeča stranka pozvana k predložitvi podatkov o zadevi, iz katerih bodo izhajala dejstva in okoliščine, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti, ter da naj svoj predlog podpiše. Ocena sodišča prve stopnje, da je pritožničina prošnja za oprostitev oziroma obročno plačilo sodne takse nepopolna, je bila torej pravilna.
Pritožbene trditve o poskusih obiska oškodovanke obtoženca v priporu, vsebinsko k razjasnitvi dejanskega stanja ne doprinesejo, z navedbo, da bi bila realna nevarnost obtoženca odpravljena, če bi obtožencu bilo priskrbljeno ustrezno zdravljenje odvisnosti od drog, pa pritožba le pritrjuje izraziti obtoženčevi ponovitveni nevarnosti.
Vprašanje stroškovnih posledic umika predloga za izvršbo v ZIZ ni urejeno, zato je na podlagi 15. člena ZIZ treba smiselno uporabiti določbe ZPP. Smiselna uporaba pomeni, da je treba upoštevati tudi posebnosti izvršilnega postopka (na primer okoliščina, da pri postopku izvršbe na podlagi izvršilnega naslova upnik razpolaga z izvršilnim naslovom, ki ga dolžnik ni upošteval, sicer izvršba ne bi bila potrebna). Zato so možne še druge situacije, ko upniku ni treba povrniti dolžnikovih stroškov, če umakne predlog, in ne le položaj, ko dolžnik izpolni. Pri tem je treba upoštevati konkretne okoliščine, ki so pripeljale do vložitve predloga za izvršbo in do njegovega umika.
Zaradi lastnih navedb toženca v pritožbi, da lahko tožeči stranki prepustl le tisti del hiše, ki ga dejansko uporablja, upoštevaje razpolaganje tožeče stranke z izvršilnim naslovom, na podlagi katerega ji je nepremičnino v neposredno posest dolžna predati tudi druga nekdanja do 1/2 solastnica te iste nepremičnine. Ob upoštevanju subjektivnih mej pravnomočnosti, ki učinek pravnomočne sodbe veže na konkretne pravdne stranke, so pravno nepomembne pritožbene navedbe o toženčevi nezmožnosti, da zagotovi izpraznitev dela stanovanjske hiše, ki ga ne uporablja. Glede na izključno lastništvo nepremičnin s strani tožeče stranke ima tožeča stranka pravico, da od toženca zahteva izpraznitev celotne nepremičnine in njeno prosto oseb in stvari izročitev v neposredno posest, vključno s ključi.
Pravilno izpolnjena vročilnica ima lastnost javne listine. Za javne listine pa velja domneva (224. člen ZPP), da dokazujejo resničnost tistega, kar se v njih potrjuje ali določa, torej tudi samo vročitev in datum vročitve. Gre za zakonsko domnevo, ki jo stranka sicer lahko izpodbije, a le z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost.
Za izpolnjenost pogoja iz tretjega odstavka 103. člena SZ-1 mora biti opomin najemniku stanovanja res vročen, vendar pa pri tem ni pomembno, kakšen način vročanja opomina lastnik izbere. Zato zadošča tudi pustitev opomina v hišnem predalčniku najemnika. Zato pa tožničina priložitev poštne vročilnice o puščenem opominu in obvestilu tožencu v hišnem predalčniku, tudi ne pomeni, da je ta predložen dokaz v nasprotju s tožbenimi navedbami tožnice.
ZPP člen 285, 286, 337, 337/1, 12. Zakon o dedovanju (1955) člen 165, 207, 32, 220, 212, 213, 214, 214/3.
zapuščinski postopek - pritožbena novota - izločitev iz zapuščine - izločitev v korist potomcev
Sodišče mora v zapuščinskem postopku, ki se vodi po uradni dolžnosti, obravnavati vsa vprašanja, ki se nanašajo na zapuščino, med drugim tudi vprašanja v zvezi z ugotavljanjem obsega zapuščine, na katerega vpliva morebitna izločitev dela zapustnikovega premoženja.
odločba o sprejemu na varovani oddelek socialno-varstvenega zavoda - sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - prostorska stiska - podaljšanje zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - namestitev v psihiatrično bolnišnico - obstoj konkretnega razloga za podaljšanje - oseba z duševno motnjo
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da določitev začasnega nadomestnega zavoda v ZDZdr ni predvidena. Zato tudi podaljšanje take namestitve v zakonu ni izrecno predvideno. Pravna izhodišča za začasno nadomestno namestitev je izoblikovalo Ustavno sodišče v odločbi U-I-477/18-19, Up-93/18-37 ter v nadaljevanju tudi Vrhovno sodišče RS v odločbah II Ips 51/2019 in II Ips 71/2019. Z njima je Vrhovno sodišče odstopilo od dotedanje sodne prakse, ki prostorske stiske socialnovarstvenih zavodov ni štela za pravnorelevanten odklonitveni razlog za sprejem osebe z duševno motnjo. Opozorilo je na ustavnopravno vrednotenje vseh kolidirajočih vrednot in pravic v zvezi s tem ter na ustavno vzdržno in hkrati ustavno nujno razlago določb ZDZdr. Ob ugotovitvi, da je utemeljen odvzem prostosti osebi z duševno motnjo, pri kateri akutno bolnišnično zdravljenje ni (več) potrebno, in ob ugotovljeni prezasedenosti ustreznih socialnovarstvenih zavodov, je treba ZDZdr razlagati tako, da se lahko odredi začasna namestitev osebe v druge – primerljive zavode, med drugim tudi v psihiatrične bolnišnice, tako da bodo (začasno) zavarovane dobrine, ki jih ščiti 39. člen ZDZdr. Enaka izhodišča je po presoji pritožbenega sodišča treba upoštevati tudi v primeru, ko se pokaže potreba po podaljšanju začasne nadomestne namestitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00060836
ZPSPP člen 19. SPZ člen 68, 115. OZ člen 434. ZPP člen 452, 453.
spor majhne vrednosti - najemnik poslovnega prostora - najemna pogodba - kasneje sklenjena sodna poravnava - presoja dogovora strank - pasivna legitimacija - dejanska trditvena podlaga - prevzem izpolnitve - prevzem dolga - pogodba v korist tretjega - obratovalni stroški - terjatev upravnika
Toženka se je v sodni poravnavi, sklenjeni z lastnico poslovnih prostorov, zavezala poravnati vse neporavnane obveznosti do dobaviteljev in upravnika, ki bodo nastale do njene izselitve, in sicer tudi v primeru, če bodo te naložene v plačilo lastnici. Takšno vsebino dogovora je sodišče pravilno označilo kot prevzem izpolnitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00060846
ZPŠOIRSP člen 11, 11/1, 12, 12/1, 13, 13/6. OZ člen 179, 299. ZPP člen 154, 154/2.
osebnostne pravice - izbris iz evidence stalnega prebivalstva - povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - poseg v družinsko življenje - krog sorodnikov osebe - bivanje v tujini - osebna izkaznica - zakonske zamudne obresti - prepoved anatocizma - odločba o stroških postopka - odmera stroškov postopka - delni uspeh v pravdi - vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini
Posebna okoliščina je bila pri tožniku ta, da ni mogel potovati k družini, na katero je zelo navezan, to so bile tete, bratranci in sestrične v Avstriji in na Nizozemskem. Nemožnost druženja z družinskimi člani je brez dvoma poseg v posameznikovo družinsko življenje, ki ga je treba obravnavati v kontekstu njegovih osebnostnih pravic.
Odločitev o stroških postopka je pravilna. Tožnik je moral zato, da je dosegel pravično zadoščenje zaradi toženkinega protipravnega ravnanja, najprej sprožiti upravni postopek, nato še sodni postopek. Sporna sta bila tako temelj kot višina, pri čemer je tožnik glede temelja v celoti uspel, glede višine pa tožniku ni mogoče šteti v škodo, da je postavil pretiran tožbeni zahtevek, saj je v času vložitve tožbe sodna praksa glede tega, kakšna je pravična denarna odškodnina za tovrstno škodo, šele nastajala.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00061035
ZKP člen 358, 364, 364/7, 372, 372-1, 392, 392/1. KZ-1 člen 34, 204, 204/1, 205, 205/1, 205/1-1.
velika tatvina - poskus kaznivega dejanja velike tatvine - dejanje ni kaznivo dejanje - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - naklep - protipravna prilastitev tuje premične stvari
V konkretnem primeru se obdolžencu očita poskus kaznivega dejanja velike tatvine in v takšnih primerih, zlasti ko gre za nedokončan poskus in ko storilec kaznivo dejanje zanika, kot je to primer v obravnavani zadevi, sodišče zgolj na podlagi indicev s posrednim sklepanjem ugotovi vsebino storilčevega naklepa oziroma njegovo subjektivno usmerjenost proti določenemu cilju. Državna tožilka ima zato prav, da je v takšnih primerih natančna opredelitev predmeta napada praktično nemogoča ter neživljenjska in v skladu z uveljavljeno sodno prakso tudi nepotrebna. Tako je po presoji višjega sodišča v tem primeru zahtevi po določnosti opisa zadoščeno že s tem, ko je v opisu navedeno, da je obdolženec pri vlomu v zaprti prostor imel v naklepu, da si protipravno prilasti tujo premično stvar, pa čeprav je to navedeno le v abstraktnem delu opisa. Vrhovno sodišče je namreč v več svojih odločbah podalo jasno stališče, da v primerih, ko izrek obtožbe vsebuje tudi abstraktni dejanski stan, abstraktni in konkretni del opisa dejanja predstavljata celoto in zato ni potrebno, da se za konkretizacijo zakonskih znakov kaznivega dejanja določeni znaki ponavljajo, še posebej če so dovolj konkretizirani že v abstraktnem delu. Tako lahko v posameznih primerih pojmi zakonskega besedila prevzamejo vlogo dejstev, ker posameznega znaka ni smiselno konkretizirati ali ker je to včasih celo nemogoče. Bistveno je, da je treba oba dela opisa vedno vrednotiti v vzajemni povezavi, zaradi česar je po presoji višjega sodišča v konkretnem primeru predmet velike tatvine v opisu obtožbe zatrjevan in konkretiziran dovolj določno, da omogoča pravno presojo obsojenčevega ravnanja tako v objektivnem kot v subjektivnem pogledu.
Po določbi prvega odstavka 383. člena ZKP mora sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo vselej preizkusiti po uradni dolžnosti, ali je podana kršitev določb kazenskega postopka, med drugim tudi po 8. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Na podlagi te določbe mora preizkusiti, ali se sodba opira na dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo z Ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali na dokaz, na katerega se po določbah ZKP sodba ne more opirati oziroma na dokaz, ki je bil pridobljen na podlagi takega nedovoljenega dokaza. Ker je bila v konkretni zadevi izdana oprostilna sodba zaradi nedokazanosti obtožbenih očitkov, se izpodbijana sodba, sicer neposredno, ne opira na nezakonite dokaze, pač pa se je nanj oprla obtožba in sedaj tudi vložena pritožba.