CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00060930
OZ člen 8, 8/1, 28, 28/1, 46, 46/2. ZPP člen 451.
izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - pravočasnost navajanja dejstev in dokazov v sporu majhne vrednosti - avans - plačilo avansa - ara - sprejem ponudbe - predujem kot predplačilo - podjemna pogodba (pogodba o delu) - delni odstop od pogodbe - ara in odstopnina - nesporazum (disenz) - neopravičljiva zmota
Zmotno je materialno pravno naziranje pritožbe, da plačilo avansa velja za sprejem ponudbe in da izvajalec ne more enostransko zahtevati plačila avansa. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi pravilno pojasnilo razliko med avansom in aro. Avans (slovensko predplačilo ali predujem) pomeni izjemo od načela vzajemnosti izpolnitev, saj je bistvo avansa v tem, da ga mora ena stranka plačati, še preden druga stranka začne s svojo izpolnitvijo. Plačilo avansa sicer lahko velja kot konkludenten sprejem ponudbe, vendar to ni bistvo avansa. Dogovor, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, da mora toženec v okviru že sklenjene podjemne pogodbe plačati avans, je v skladu z načelom pogodbene avtonomije strank.
Pritožbene trditve o poskusih obiska oškodovanke obtoženca v priporu, vsebinsko k razjasnitvi dejanskega stanja ne doprinesejo, z navedbo, da bi bila realna nevarnost obtoženca odpravljena, če bi obtožencu bilo priskrbljeno ustrezno zdravljenje odvisnosti od drog, pa pritožba le pritrjuje izraziti obtoženčevi ponovitveni nevarnosti.
ZPSPID člen 3, 6, 9, 28, 28/7, 30, 32. OZ člen 357.
izplačilo zavarovalne vsote - odkupna vrednost police - dodatno pokojninsko zavarovanje - pokojninska renta - uslužbenski certifikat - dedna pravica pokojnikovega dediča - predmet dedovanja - zavarovalno razmerje - zastaranje - zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah
Ne glede na to, ali je do zamenjave pokojninskih bonov za polico dodatnega pokojninskega zavarovanja prišlo z uresničitvijo izbirne pravice imetnika pokojninskih bonov ali na podlagi zakona, je zakon to razmerje nedvoumno opredelil kot zavarovalno, hkrati pa uredil tiste njegove značilnosti, ki ga razlikujejo od zavarovalne pogodbe, urejene v splošnih pravilih obligacijskega prava.
Odkupna vrednost police je predmet dedovanja le, če zavarovanec umre pred trenutkom pridobitve pravice do pokojninske rente.
izvršba na nepremičnino - predlog za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine - rok za vložitev predloga - pričetek teka roka - iztek roka
Za odločitev je bistveno, da rok ne teče nazaj, ampak naprej. 20-dnevni rok tako izteče na dan dražbe in ne na dan začetka 20-dnevnega obdobja, v katerem ni več mogoče vložiti predloga za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine. Rok v obravnavani situaciji torej ni iztekel na soboto, 22. 10., ampak bo iztekel na dan dražbe. Namen določbe četrtega odstavka 178. člena ZIZ je, da znotraj 20 dni pred dnevom dražbe ni več mogoče predlagati ponovne ugotovitve vrednosti. 20-dnevni rok zato 20 dni pred javno dražbo šele prične teči, s tem, ko pa začne teči, pa predloga ni več mogoče vložiti, zaradi česar je izpodbijana odločitev pravilna.
Ob preizkusu sodbe po uradni dolžnosti je pritožbeno sodišče ugotovilo obstoj bistvene kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta je podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Med primeri, ki jih zakon našteva, je tudi nerazumljivost izreka sodbe. Izrek izpodbijane sodbe se glasi: "Tožbeni zahtevek se zavrne." Ker iz tako oblikovanega izreka ni razvidna vsebina tožbenega zahtevka, o katerem je sodišče odločilo, ni mogoče preizkusiti niti, ali razlogi sodbe podpirajo odločitev, vsebovano v izreku, in posledično tudi ne njihove pravilnosti.
spor majhne vrednosti - mandatna pogodba - obrazloženost odločbe - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do izjave v postopku - trditveno in dokazno breme - prepoved informativnega dokaza
Spregleda pa pritožba, da je Vrhovno sodišče RS v zgoraj citirani zadevi poudarilo tudi, da je prepoved informativnega dokaza gotovo utemeljena takrat, ko stranka pozna ali bi lahko poznala dejstva, ki jih mora zatrjevati v okviru trditevnega bremena. Prav sem pa je potrebno umestiti tudi obravnavani primer. Podrobnejša dejstva glede obsega in načina poplačila tožnikove terjatve namreč izhajajo neposredno in sfere toženke same in ob njenih (pritožbenih) navedbah, da je storitve njenega zastopanja tožniku poravnaval njen oče ter je bila pri tem celo sama prisotna, ne dopuščajo sklepa, da gre za dejstva, ki bi bila zunaj njenega zaznavnega območja.
ZPlaSSIED člen 132, 132/2, 136, 136/1, 136/4, 136/4-2. OZ člen 6, 6/2.
poslovna odškodninska obveznost - zloraba osebnih podatkov - odgovornost banke za vlogo, izplačano tretji osebi - ravnanje pri izpolnjevanju obveznosti iz poklicne dejavnosti - kršitev načela skrbnosti dobrega strokovnjaka - poslovno tveganje banke - opustitev dolžne profesionalne skrbnosti - huda malomarnost oškodovanca - teorija adekvatne vzročnosti
Ker je toženka izpolnjevala obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti, je sodišče prve stopnje pri presoji njenih ravnanj pravilno upoštevalo strožje merilo dobrega strokovnjaka. Pri presoji odgovornosti profesionalnih oseb je element predvidljivosti treba raztegniti na vsa tveganja, ki izvirajo iz njihove sfere poslovanja. Kraja identitete za banko ni izjemna oziroma nepričakovana oblika bančne prevare. Banka mora pri svojem poslovanju računati na možnost tovrstnih zlorab (tovrstne zlorabe sodijo v krog njenih poslovnih tveganj).
Upoštevajoč konkretne okoliščine primera in zavedajoč se možnosti zlorabe identitete, bi se morala toženka, po tem, ko je potrdila pristnost osebnega dokumenta, še dodatno prepričati o identiteti nalogodajalca. Izbira učinkovitega varnostnega mehanizma/postopka pri preverjanju istovetnosti nalogodajalca je sodila v njeno odgovornostno sfero. Kot profesionalka je bila toženka dolžna predvideti negativne posledice svojega ravnanja - opustitve dodatnih poizvedb v smeri preverjanja istovetnosti uporabnika njenih plačilnih storitev (ni mogoče ugotoviti, da škoda zanjo ni bila predvidljiva).
Namen določb ZPlaSSIED je, da se odgovornost za izvršitev neodobrene plačilne transakcije le izjemoma (iz taksativno določenih razlogov) prevali na uporabnika plačilnih storitev. Ker zloraba ukradenih/izgubljenih osebnih dokumentov sodi v krog poslovnih tveganj banke, bi bila razlaga navedenih zakonskih določb v smeri, da je banka razbremenjena odgovornosti tudi v primeru, ko uporabnik malomarno ravna z osebnim dokumentom ali drugimi osebnimi podatki (ne le, ko tako ravna s plačilnim instrumentom oziroma njegovimi osebnimi varnostnimi elementi), nekonsistentna.
Opustitev skrbnega ravnanja s potnim listom (in bančnimi izpiski) praviloma ne more pripeljati do oškodovanja iz naslova neodobrene plačilne transakcije (teorija adekvatne vzročnosti). Oziroma kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje: B. B., ki je s toženko že več let na utečen način posloval, ni mogel pričakovati, da lahko v primeru odtujitve potnega lista pride do odtujitve sredstev z njegovega bančnega računa (škoda zanj ni bila predvidljiva).
notarski zapis kot izvršilni naslov - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - najemna pogodba v obliki notarskega zapisa - vračilo predmeta - pogodbena kazen - pogodbena kazen za primer nepravilne izpolnitve - pogodbena kazen za primer zamude z izpolnitvijo obveznosti - dogovor o pogodbeni kazni - razlaga pogodbenega določila - izpolnitev z zamudo ali z napakami
Iz besednega zapisa prvega odstavka 247. člena OZ sicer izhaja, da je pogodbena kazen lahko dogovorjena le za neizpolnitev obveznosti ali za zamudo z izpolnitvijo, vendar pa se je v sodni praksi in pravni teoriji razvilo stališče, da je dogovor o pogodbeni kazni mogoč tudi za primer izpolnitve z napakami. Hkrati je ob tem zavzeto tudi stališče, da mora biti dogovor o pogodbeni kazni za primer izpolnitve z napako (kar se šteje za zamudo z izpolnitvijo v širšem pomenu besede) izrecno in jasno zapisan.
Pogodbena kazen je bila v predmetni zadevi izrecno in jasno dogovorjena le za primer, da dolžnik ne izroči predmeta najema do 4. 7. 2021 ob 9.00 uri zjutraj (zamuda v ožjem pomenu besede), ne pa tudi za za zamudo z izpolnitvijo v širšem smislu (izpolnitev z napako, kar zajema vprašanja urejenosti, čistosti, izpraznjenosti, uporabljivosti ipd. predmeta najema), kot je v ugovoru utemeljeno uveljavljal dolžnik.
Četudi se je tožnica zavedala problema vnašanja domačih pripravkov v savna park, bi bilo nesmiselno, da bi ob že tako previdni hoji pazila še na morebitne nevidne mastne madeže. Takšno početje presega skrbnost povprečnega razumnega odraslega človeka. Zato ni podlage za zaključek o deljeni odgovornosti, pač pa je bila poškodba tožnice v celoti posledica opustitve dolžne skrbnosti tožene stranke.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - skupni del stavbe v etažni lastnini - posamezni del stavbe - izkaz verjetnosti lastninske pravice - odločanje na podlagi dokaznega standarda verjetnosti - materialno procesno vodstvo - predložitev novih dokazov v pritožbenem postopku
Ne glede na to, da lahko udeleženci tudi po odločbi o vzpostavitvi etažne lastnine, izdani v postopku po ZVEtL-1, svoja upravičenja uveljavljajo v pravdi, je sodišče v skrbi za zanesljivo ugotovitev dejanskega stanja dolžno udeležence vzpodbuditi k dopolnitvi pomanjkljivih navedb ali dokazil.
Ker je vzbujen dvom o pravilnosti zaključka, da ni izkazana dovolj verjetna podlaga za ugotovitev, da je del 8 posamezni del stavbe in da pripada pritožnici, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila tožeča stranka pozvana k predložitvi podatkov o zadevi, iz katerih bodo izhajala dejstva in okoliščine, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti, ter da naj svoj predlog podpiše. Ocena sodišča prve stopnje, da je pritožničina prošnja za oprostitev oziroma obročno plačilo sodne takse nepopolna, je bila torej pravilna.
ZPP člen 285, 286, 337, 337/1, 12. Zakon o dedovanju (1955) člen 165, 207, 32, 220, 212, 213, 214, 214/3.
zapuščinski postopek - pritožbena novota - izločitev iz zapuščine - izločitev v korist potomcev
Sodišče mora v zapuščinskem postopku, ki se vodi po uradni dolžnosti, obravnavati vsa vprašanja, ki se nanašajo na zapuščino, med drugim tudi vprašanja v zvezi z ugotavljanjem obsega zapuščine, na katerega vpliva morebitna izločitev dela zapustnikovega premoženja.
Zaradi lastnih navedb toženca v pritožbi, da lahko tožeči stranki prepustl le tisti del hiše, ki ga dejansko uporablja, upoštevaje razpolaganje tožeče stranke z izvršilnim naslovom, na podlagi katerega ji je nepremičnino v neposredno posest dolžna predati tudi druga nekdanja do 1/2 solastnica te iste nepremičnine. Ob upoštevanju subjektivnih mej pravnomočnosti, ki učinek pravnomočne sodbe veže na konkretne pravdne stranke, so pravno nepomembne pritožbene navedbe o toženčevi nezmožnosti, da zagotovi izpraznitev dela stanovanjske hiše, ki ga ne uporablja. Glede na izključno lastništvo nepremičnin s strani tožeče stranke ima tožeča stranka pravico, da od toženca zahteva izpraznitev celotne nepremičnine in njeno prosto oseb in stvari izročitev v neposredno posest, vključno s ključi.
Vprašanje stroškovnih posledic umika predloga za izvršbo v ZIZ ni urejeno, zato je na podlagi 15. člena ZIZ treba smiselno uporabiti določbe ZPP. Smiselna uporaba pomeni, da je treba upoštevati tudi posebnosti izvršilnega postopka (na primer okoliščina, da pri postopku izvršbe na podlagi izvršilnega naslova upnik razpolaga z izvršilnim naslovom, ki ga dolžnik ni upošteval, sicer izvršba ne bi bila potrebna). Zato so možne še druge situacije, ko upniku ni treba povrniti dolžnikovih stroškov, če umakne predlog, in ne le položaj, ko dolžnik izpolni. Pri tem je treba upoštevati konkretne okoliščine, ki so pripeljale do vložitve predloga za izvršbo in do njegovega umika.
Pravilno izpolnjena vročilnica ima lastnost javne listine. Za javne listine pa velja domneva (224. člen ZPP), da dokazujejo resničnost tistega, kar se v njih potrjuje ali določa, torej tudi samo vročitev in datum vročitve. Gre za zakonsko domnevo, ki jo stranka sicer lahko izpodbije, a le z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost.
Za izpolnjenost pogoja iz tretjega odstavka 103. člena SZ-1 mora biti opomin najemniku stanovanja res vročen, vendar pa pri tem ni pomembno, kakšen način vročanja opomina lastnik izbere. Zato zadošča tudi pustitev opomina v hišnem predalčniku najemnika. Zato pa tožničina priložitev poštne vročilnice o puščenem opominu in obvestilu tožencu v hišnem predalčniku, tudi ne pomeni, da je ta predložen dokaz v nasprotju s tožbenimi navedbami tožnice.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00061035
ZKP člen 358, 364, 364/7, 372, 372-1, 392, 392/1. KZ-1 člen 34, 204, 204/1, 205, 205/1, 205/1-1.
velika tatvina - poskus kaznivega dejanja velike tatvine - dejanje ni kaznivo dejanje - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - naklep - protipravna prilastitev tuje premične stvari
V konkretnem primeru se obdolžencu očita poskus kaznivega dejanja velike tatvine in v takšnih primerih, zlasti ko gre za nedokončan poskus in ko storilec kaznivo dejanje zanika, kot je to primer v obravnavani zadevi, sodišče zgolj na podlagi indicev s posrednim sklepanjem ugotovi vsebino storilčevega naklepa oziroma njegovo subjektivno usmerjenost proti določenemu cilju. Državna tožilka ima zato prav, da je v takšnih primerih natančna opredelitev predmeta napada praktično nemogoča ter neživljenjska in v skladu z uveljavljeno sodno prakso tudi nepotrebna. Tako je po presoji višjega sodišča v tem primeru zahtevi po določnosti opisa zadoščeno že s tem, ko je v opisu navedeno, da je obdolženec pri vlomu v zaprti prostor imel v naklepu, da si protipravno prilasti tujo premično stvar, pa čeprav je to navedeno le v abstraktnem delu opisa. Vrhovno sodišče je namreč v več svojih odločbah podalo jasno stališče, da v primerih, ko izrek obtožbe vsebuje tudi abstraktni dejanski stan, abstraktni in konkretni del opisa dejanja predstavljata celoto in zato ni potrebno, da se za konkretizacijo zakonskih znakov kaznivega dejanja določeni znaki ponavljajo, še posebej če so dovolj konkretizirani že v abstraktnem delu. Tako lahko v posameznih primerih pojmi zakonskega besedila prevzamejo vlogo dejstev, ker posameznega znaka ni smiselno konkretizirati ali ker je to včasih celo nemogoče. Bistveno je, da je treba oba dela opisa vedno vrednotiti v vzajemni povezavi, zaradi česar je po presoji višjega sodišča v konkretnem primeru predmet velike tatvine v opisu obtožbe zatrjevan in konkretiziran dovolj določno, da omogoča pravno presojo obsojenčevega ravnanja tako v objektivnem kot v subjektivnem pogledu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00060843
ZPŠOIRSP člen 5, 5/2, 7, 7/1, 7/2, 11, 11/2. OZ člen 168, 168/1, 168/3, 179. ZPP člen 212, 216.
izbris iz evidence stalnega prebivalstva - povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - pravica do denarne odškodnine - povrnitev nepremoženjske škode - povrnitev premoženjske škode - višina denarne odškodnine - odločanje v upravnem postopku - pavšalna odškodnina - ugotavljanje dejstev v sodnem postopku - obseg povrnitve premoženjske škode - navadna škoda in izgubljeni dobiček - dokazovanje škode - trditveno in dokazno breme - vzročna zveza - izguba na zaslužku - višina dohodkov - delo na črno - določitev višine odškodnine po prostem preudarku - odmera denarne odškodnine
Sodišče je tožnici sicer verjelo, da je imela tudi na področju pridobivanja sredstev oz. zaposlitve gotovo tudi zaradi neurejenega statusa določene nevšečnosti, zato je to pravilno upoštevalo v okviru dodatno priznane ji nematerialne škode, kjer se tudi ta segment lahko upošteva pri odmeri enotne oblike (negmotne) škode. Za dodatno povrnitev konkretne materialne škode pa bi morala izkazati konkretne okoliščine, povezane z izbrisom in zatrjevano izgubo dohodka.
Pri odmeri višine denarne odškodnine, ki se določi v sodnem postopku, se denarna odškodnina zmanjša za denarno odškodnino, ki je bila upravičencu predhodno pravnomočno določena v upravnem ali katerem koli drugem postopku. Zakon ne določa, ali gre za materialno ali nematerialno škodo, zato ni podlage za domnevo, da polovico predstavlja prva, polovico pa druga oblika škode. Sodišče je pravilno uporabilo to določbo, ko je od odškodnine, do katere bi bila tožnica po oceni sodišča upravičena, odštelo celotni znesek odškodnine, odmerjene v upravnem postopku.
OZ člen 6, 45, 46, 49, 83, 86, 94, 319.. ZPP člen 212, 337, 337/1.
ničnost sporazuma - odpravnina - odpoved pravici - zaslišanje stranke - pritožbene novote
Ker je tožničina terjatev iz naslova odpravnine zapadla v plačilo 13. 6. 2017, je tožnica 19. 6. 2017 lahko podala veljavno izjavo o odpustu dolga toženki iz naslova dolgovane odpravnine.
Vsebina izjave o odpustu dolga z dne 19. 6. 2017 je jasna in nedvoumna, zato niso relevantne pritožbene navedbe, da je bila tožnica kot delavka šibkejša stranka ter da naj bi bila ta izjava napisana po naročilu in nareku toženke (83. člen OZ).
navadno sosporništvo na pasivni strani - dolžnost povrnitve pravdnih stroškov
Po določilu prvega odstavka 161. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) krijejo sosporniki stroške po enakih delih, pri čemer sodna praksa to določbo analogno uporablja tudi v primerih sosporništva na pasivni strani.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00062639
OZ člen 168, 168/1, 168/3, 179, 179/1, 179/2. ZPŠOIRSP člen 7, 7/1, 7/2, 11, 11/1, 11/2. ZPP člen 154, 154/2, 212, 339, 339/2, 339/2-14, 358, 358-5.
odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - premoženjska in nepremoženjska škoda - dokazovanje škode - trditveno in dokazno breme - pavšalna odškodnina - osebne okoliščine - duševne bolečine - izguba na zaslužku - sodna praksa
Tožniku prisojena odškodnina za nepremoženjsko škodo za 15 let neugodnosti izbrisa je glede na učinke prepleta vseh negativnih posledic izbrisa (utrpel je izjemno težke psihične posledice) in glede na primerljivo sodno prakso nekoliko prenizka.