ZPP člen 115, 115/1, 214, 214/2, 436, 436/2. ZIZ člen 62, 62/2.
postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - preložitev naroka za glavno obravnavo na predlog stranke - upravičen razlog za preložitev naroka - odstop od kreditne pogodbe in predčasna vrnitev kredita - domneva priznanja nezanikanih dejstev - nedovoljene pritožbene novote
Pritožbene navedbe, s katerimi toženec oporeka utemeljenosti vtoževane terjatve, so nedovoljene pritožbene novote in že zato neupoštevne, razen tega pa za presojo v tem sporu tudi niso pravno pomembne, saj glede na svojo naravo ne vplivajo na pravilnost izpodbijane odločitve.
ZST-1 člen 10, 10/3. ZIZ člen 29b, 29b/5, 40c, 40c/1. URS člen 23, 23/1, 25, 146.
zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks - ugovor se šteje za umaknjen - neplačilo sodne takse - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva - izključna krajevna pristojnost
Glede na to, da je bil dolžnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks pravnomočno zavržen, hkrati pa za dolžnika tudi ne veljajo taksne oprostitve na podlagi zakona iz 10. člena ZST-1, se kot pravilno izkaže stališče sodišča prve stopnje, da v obravnavani zadevi niso bili podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks. Ob dejstvu, da dolžnik v roku, določenem s plačilnim nalogom, takse ni plačal, pa je pravilna in s petim odstavkom 29.b člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ skladna odločitev sodišča prve stopnje, da se ugovor dolžnika šteje za umaknjen.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - plačilo sodne takse oproščene nasprotne stranke - prevalitev takse na nasprotno stranko - uspeh stranke v postopku, ki je bila oproščena plačila sodnih taks - kriterij uspeha v postopku - pravnomočnost odločbe - učinek pravnomočnosti - vloženo izredno pravno sredstvo
Relevanten trenutek za oceno uspeha stranke in s tem prevalitev plačila sodne takse oproščene stranke, ki je v postopku uspela, na stranko, ki v postopku ni uspela, je pravnomočnost odločbe (319. člen ZPP), ko je mogoče prisojeno obveznost prisilno izterjati, torej ko ta postane izvršljiva. Glede na zgoraj navedeno je odločba v tej zadevi postala pravnomočna dne 12. 1. 2022 in je sodišče prve stopnje pravilno postopalo, ko je od tožnice zahtevalo, da plača sodno takso tožene stranke, ki je bila oproščena plačila. Tega ne spremeni dejstvo, da je tožnica vložila revizijo, torej izredno pravno sredstvo.
ZKP člen 209, 209/2, 213b, 213b/1, 236, 452c, 452c/1, 453, 453/2, 473, 473/4. URS člen 35. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
obiskovanje pripornika - pripravljalni postopek - mladoletnik - pripor - pravica do zasebnega in družinskega življenja - strogi test sorazmernosti - sorazmernost posega - pravna dobrota oprostitve pričanja
Omejevanje obiskov med mladoletnikom in staršema kot prosilcema, ki imata v kazensko mladoletniškem postopku vlogo prič, je potrebno, da se prepreči dogovarjanje, ki bi lahko škodovalo uspešni izvedbi postopka (drugi odstavek 209. člena ZKP in prvi odstavek 213. člena ZKP). Okoliščina, da slednja uživata pravno dobroto iz prvega odstavka 236. člena ZKP, po mnenju senata nima vpliva na pravilnost odločitve. Dobrote se lahko poslužita ali tudi ne.
Zakon o kazenskem postopku (1948) člen 201/1, 3. tč.
podaljšanje pripora - ponovitvena nevarnost
Pri odločanju o priporu se namreč zbranih podatkov in dokazov ne more ocenjevati po načelu proste presoje dokazov, torej na enak način kot se ocenjuje dokaze, ko se odloča o obdolženčevi krivdi na podlagi opravljene glavne obravnave. Sodišče je v zvezi s priporom dolžno oceniti ali je zbranih zadosti dokazov in podatkov za utemeljenost suma kot enega izmed pogojev za pripor in to svojo oceno tudi obrazložiti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00061006
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 358, 358-3, 371, 371/1, 371/1-11, 383, 383/1.
oprostilna sodba - kaznivo dejanje poslovne goljufije - razveljavitev prvostopenjske sodbe - razlogi za oprostilno sodbo - dejanje ni kaznivo dejanje - dejanje ni dokazano
Obdolženi je bil na podlagi sprejete dokazne ocene po izreku sodbe oproščen po 3. točki 358. člena ZKP, ker torej ni dokazano, da je storil očitano mu kaznivo dejanje. Vendar pa je iz obrazložitve razbrati, da zaključki sodišča prve stopnje o razlogih za izrek oprostilne sodbe temeljijo tako na v dokaznem postopku izvedenih dokazih, kot tudi na nadaljnjem polemiziranju, da dejanje, ki je obdolženemu očitano, po zakonu ni kaznivo dejanje. Navedeno pomeni, da se torej hkrati zatrjuje, da obdolženi očitanega kaznivega dejanja ni storil, kot tudi, da dejanje ni kaznivo dejanje, kar pa je samo s seboj v nasprotju.
denarna kazen - kaznovanje stranke zaradi žalitve sodišča - žalitev sodišča v vlogi - žalitev sodnika - kritika sodne odločbe - svoboda izražanja - avtoriteta sodne oblasti - vladavina prava - žaljiva vloga - goljufivo ravnanje - očitek storitve kaznivega dejanja
Prepoved žalitve sodišča pritožnici ne preprečuje, da bi v pravnem sredstvu zoper sodno odločbo ostro, odprto in kritično uveljavljala razloge, ki po njenem mnenju kažejo na nezakonitost odločbe ali postopka. 109. člen ZPP pa določa meje načina podajanja kritike. Izreči jo je treba na spoštljiv način, tako da se ohranja dostojanstvo oz. avtoriteta sodišča.
zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico - nujna zadeva - tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami
V obravnavani zadevi, ki teče na podlagi predloga upnice za zavarovanje njene denarne terjatve z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini (243. člen ZIZ), gre za zadevo zavarovanja, zadeve zavarovanja pa so v 5. točki tretjega odstavka 83. člena ZS izrecno opredeljene kot nujne zadeve, v katerih na podlagi drugega odstavka 83. člena ZS procesni roki tudi v času poletnega poslovanja sodišča (tj. med 15. julijem in 15. avgustom) tečejo in zanje ne velja ureditev v zvezi s prekinitvijo teka procesnih rokov, določena v četrtem odstavku 83. člena ZS.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00062107
KZ-1 člen 186, 186/1, 186/5, 300, 300/1, 300/3. ZKP člen 148, 148/4, 358, 358-4, 498, 498/1, 498a, 498a/1, 503, 503/1. ZPPPD člen 1, 3, 3-2, 7, 7/2, 8, 8/2, 9, 9/1. URS člen 29, 29-4.
kazniva dejanja zoper človekovo zdravje - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - prepovedana droga - konoplja - nedovoljeno gojenje konoplje - obstoj kaznivega dejanja - obstoj protipravnosti - dejanje majhnega pomena - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba - oprostilna sodba - izrek oprostilne sodbe - odvzem premoženjske koristi - odvzem predmetov - napad na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - pravna opredelitev kaznivega dejanja - resna grožnja - pravna jamstva v kazenskem postopku - privilegij zoper samoobtožbo - pravni pouk osumljencu - izločitev dokazov - osredotočenost suma
Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da je obtoženec s proizvodnjo konoplje in njenih produktov ter dajanjem slednjih v prodajo oziroma v promet pridobival finančna sredstva za lastno preživljanje. Vendar po presoji pritožbenega sodišča navedena okoliščina ne predstavlja odločilnega dejstva, ki bi onemogočalo uporabo 4. točke 358. člena ZKP. Pritrditi je pritožniku, da iz izpovedb zaslišanih prič in zagovora obtoženca izhaja, da je obtoženec prideloval konopljo in izdeloval konopljine produkte zaradi prepričanosti v njene pozitivne učinke pri zdravljenju različnih bolezni. Iz podatkov spisa nadalje ne izhaja, da bi imela konopljina smola, ki jo je izdelal, negativne učinke za njene odjemalce, kar pomeni da slednji niso utrpeli škodljivih posledic. Obtoženec je očitano kaznivo dejanje storil s krivdno obliko naklepa, ki je edina možna krivdna oblika pri kaznivemu dejanju po 186. členu KZ-1. Pri tem je po presoji pritožbenega sodišča treba upoštevati, da obtoženčev nagib ni bil koristoljuben, saj ni izkoriščal zdravstvenih težav odjemalcev in se ni okoriščal na podlagi njihove nesreče. Ob upoštevanju teže kaznivega dejanja, neznatnosti škodljivih posledic in stopnjo obtoženčeve krivde, je po presoji pritožbenega sodišča utemeljen zaključek, da je obtoženec izpolnil tako objektivne kot subjektivne kriterije določene v 4. točki 358. člena ZKP in je utemeljen izrek oprostilne sodbe.
ZKP ne daje pravne podlage za odvzem premoženjske koristi, če je v kazenskem postopku izdana oprostilna ali zavrnilna sodba.
Ker je zavarovana dobrina kaznivega dejanja po 300. členu KZ-1 javni red in mir vključno z varnostjo uradne osebe, je za presojo o resnosti grožnje bistvena objektivna resnost izrečene grožnje in ne toliko stopnja subjektivnega občutka ogroženosti pri posamezniku.
ZD člen 163. ZPP člen 13, 205, 205/1, 205/1-1, 206, 206/1, 208, 208/1.
prekinitev zapuščinskega postopka - smrt dediča med zapuščinskim postopkom - reševanje predhodnega vprašanja - načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - sklep o prekinitvi postopka - nadaljevanje prekinjenega postopka - pravica do sodelovanja v postopku - dedičevi dediči - določitev kroga dedičev - sodna praksa - sprememba sklepa
Odločitev sodišča, da predhodnega vprašanja ne bo reševalo samo, temveč bo postopek prekinilo, ni absolutna diskrecijska pravica.
Sodna praksa je primere, ko je dedič po pokojnem živ ob uvedbi dedovanja, umre pa pred koncem zapuščinskega postopka, rešila tako, da na mesto umrlega dediča, ki je preživel zapustnika, stopijo njegovi dediči, ki jih sodišče ugotovi.
Sklep z dne 18. 11. 2021 je sklep o imenovanju izvedenca in določitvi obsega in vsebine njegove naloge. Naveden sklep predstavlja sklep procesnega vodstva iz 244. člena ZPP, kar pritožbeno tudi ni sporno, zoper ta sklep pa skladno s citiranim 255. členom ZPP ni pritožbe.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - začasna odredba o stikih - začasna ukinitev stikov - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - povečane potrebe otroka - posplošenost navedb stranke - pavšalne pritožbene navedbe
Podlago za svojo odločitev je prvo sodišče črpalo iz mnenja CSD, poročila Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter poročila osnovne šole. Iz njih ne izhaja nikakršna dekličina ogroženost zaradi stikov, ki jih ima z očetom. V procesnem gradivu tudi ni nanizanih konkretnih ravnanj, ki bi jih morala starša izvajati v odnosu s hčerko. Pritožnica ne pojasni, katera so tista pravilna ravnanja oz. kakšni naj bi bili pravilni načini ukvarjanja s hčerko, ki jih oče ne izvaja. Njen predlog za izdajo začasne odredbe in (tudi) pritožba sta povsem posplošena tako glede predloga za začasno ukinitev stikov kot tudi glede začasnega preživljanja. Že trditvena podlaga ne nudi ustrezne opore za sklep o (kakršnikoli) dekličini ogroženosti. Zato ni bilo potrebe po širšem izvajanju dokaznega postopka in zaslišanju udeležencev. Ta očitek predstavlja nekonkretizirano kritiko, ki ne terja podrobnejših pojasnil pritožbenega sodišča (prvi odstavek 360. člena ZPP).
zavrženje nepopolne vloge - oškodovanec kot tožilec - poziv na dopolnitev vloge - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki - čas storitve kaznivega dejanja
Opis je prepleten z obrazložitvijo stanja stvari in ni takšen, iz katerega bi bilo mogoče jasno in nedvoumno razbrati zakonske znake navedenega ali kakšnega drugega kaznivega dejanja iz Kazenskega zakonika in časa storitve kaznivega dejanja. Prav v zvezi s podatkom o času storitve kaznivega dejanja je prvostopenjsko sodišče pravilno poudarilo, da je ta bistvenega pomena za pravilno presojo uporabe ustreznega kazenskega zakona in dopustnosti kazenskega pregona. Ob tem ne gre prezreti niti, da vlogi oškodovanca kot tožilca nista sestavljeni v skladu s prvim odstavkom 434. člena ZKP, saj ne vsebujeta zakonske označbe kaznivega dejanja, predloga, da se obdolženega spozna za krivega in obsodi po zakonu ter posebej obrazložitve, v kateri je treba s sklicevanjem na identifikacijske oznake dokumentov navesti, katera dejstva in kateri pregledno navedeni oziroma označeni dokazi utemeljujejo sum, da je obdolženi storil kaznivo dejanje, ki je predmet obtožbe.
Opis kaznivega dejanja obtožencu očita uporabo sile in grožnje zoper oškodovanko z neposrednim napadom na življenje iz telo. Slednja naj bi se manifestirala v tem, da je med uporabo sile zoper oškodovanko, ko ji je na silo vlekel hlače navzdol, čeprav se je ta temu upirala in povsem jasno zavračala spolni odnos, pri čemer je tudi jokala, oškodovanko močno udaril po obrazu in jo spomnil na pištolo, ki ji jo je pred tem dejanjem pokazal v avtomobilu. Sodišče prve stopnje je uresničitev vseh zakonskih znakov predmetnega kaznivega dejanja, skozi oškodovankino izpovedbo, ki jo je pravilno dokazno ocenilo kot verodostojno, preizkusilo ter pravilno utemeljilo v obrazložitvi izpodbijane sodbe.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - razpolaganje dediča z zapuščino - denarna sredstva na bančnem računu
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določilo 213. člena ZD, ko je pravico pritožnika, ki trdi, da v zapuščino spadajo tudi denarna sredstva, dvignjena z računa zapustnice pred njeno smrtjo, štelo za manj verjetno, in zato njega napotilo na pravdo. Zapuščina je premoženje, ki ga ima zapustnik v trenutku smrti. V kolikor so denarna sredstva z zapustnikovega računa dvignjena še v času njegovega življenja in torej zapustnik v trenutku smrti tega premoženja ni več imel, mora (praviloma) tisti, ki trdi, da to premoženje kljub temu sodi v zapuščino, to dokazati in je njegova pravica manj verjetna.
ZPP člen 286, 286/3, 286/4.. ZDR-1 člen 32, 40, 40/1, 170, 170/2, 170/4.. ZST-1 člen 3, 3/2.
sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi - povračilo stroškov izobraževanja - konkurenčna klavzula - posebna znanja - odpoved terjatvi - zapadlost terjatve - nasprotna tožba - neveljavna določila pogodbe o zaposlitvi - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - prepozen dokazni predlog - pogoj nekrivde
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da toženec ni prekršil konkurenčne klavzule. Pravilno je izhajalo iz tega, da je delo voznika tovornih vozil v osnovi podobno in da je toženec pri tožniku pridobil samo dodatno znanje in izkušnje za prevoz vozil z avtotransporterjem.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da usposabljanje za delo voznika tovornega vozila - avtotransporterja pomeni izobraževanje v smislu drugega odstavka 170. člena ZDR-1, katerega je bil tožnik tožencu dolžan zagotoviti in tudi nositi stroške v zvezi z njim, kot je določeno v četrtem odstavku 170. člena ZDR-1. Pravica do kritja stroškov izobraževanja je zakonska pravica delavca, glede katere velja določba 32. člena ZDR-1, ki določa neveljavnost določil pogodbe o zaposlitvi, če so ta v nasprotju s splošnimi določbami o minimalnih pravicah in obveznostih pogodbenih strank, določenimi z zakonom, kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom delodajalca.
prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na območju RS
Iz povzetih ugotovitev tako jasno in nedvoumno izhaja, da pritožbeno izpodbijana odločitev temelji na napačno zavedenem datumu pridobitve storilkinega vozniškega dovoljenja v evidenci kazenskih točk v cestnem prometu, saj storilka ni imela statusa ″voznice začetnice″, kar se je ugotovilo s popravo označitve storilkinega statusa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00061670
SPZ člen 9, 10, 214, 224.. ZPP člen 8.. ZTLR člen 51, 54, 54/1.. ZZK-1 člen 8, 8/1.
priposestvovanje služnostne pravice - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo - celovita dokazna ocena
Tožena stranka ne zatrjuje pridobitve služnostne pravice na podlagi pravnega posla, na podlagi katerega se služnostna pravica pridobi šele z vknjižbo v zemljiško knjigo, temveč na podlagi zakona, to je s priposestvovanjem, pri katerem se je v skladu s 54. členom ZTLR služnost pridobila na podlagi zakona po preteku v zakonu predpisane 20 letne priposestvovalne dobe.
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo je opredeljeno tako v 10. členu SPZ, kot tudi v 8. členu Zakona o zemljiški knjigi, ni pa absolutno, pač pa pri poslovnih pridobitvah varuje le poštenega pridobitelja, torej tistega, ki je v dobri veri, pri čemer se slednja domneva (9. člen SPZ). V dobri veri je tisti, ki ne ve oziroma mu ni treba vedeti, da stanje vpisa v zemljiško knjigo ni točno, pri čemer je okoliščine, ki zanikajo dobro vero, treba presojati glede na okoliščine posameznega primera. Oseba, ki so ji te okoliščine znane, se na načelo zaupanja v zemljiško knjigo ne more sklicevati, seveda pa je dokazno breme na tistem, ki zatrjuje, da nekdo ni bil v dobri veri.
ZD člen 163, 210, 210/1, 210/2-3, 213, 213/1. ZPP člen 74, 74/1.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - napotitveni sklep - vračunanje daril v dedni delež - sporna dejstva med dediči - vrednost darila - namembnost zemljišča - zahteva za izločitev sodnika - odločanje sodnika, katerega izločitev se zahteva
Zapuščinsko sodišče ne more samo odločati o dejanskih vprašanjih, ki so med dediči sporna. Če ugotovi, da so med njimi sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica, med drugim velikost dednega deleža, zlasti vračunanje v dedni delež, mora prekiniti zapuščinsko obravnavo, dediča, čigar pravico šteje za manj verjetno, pa napotiti na pravdo.
poslovno sodelovanje - plačilo prevoza - razlaga pogodbenega določila - trditveno in dokazno breme - verodostojnost priče
Tožnik je v pritožbi sicer utemeljeno nasprotoval presoji sodišča prve stopnje, da že iz Pogodbe jasno nedvoumno izhaja, da je tožnik upravičen do plačila le za dneve, ko je prevoze dejansko opravljal. Takšnega izrecnega določila v Pogodbi res ni, zato je treba uporabiti dodatno metodo razlage (drugi odstavek 82. člena OZ), v konkretnem primeru logično razlago. Sodišče prve stopnje je sledilo izpovedi priče A. A., ki je izpovedala, da je bil smisel najema zunanjega izvajalca v tem, da je njegovo sodelovanje odvisno od potreb in da je to ceneje od zaposlitve lastnega kadra, če naročil strank ni. Takšna obrazložitev pogodbenega dogovora je tudi po presoji višjega sodišča logična.