dokončna ureditev meje - javno dobro - meja med javnim dobrim in zasebnim zemljiščem - močnejša pravica - določitev meje na podlagi močnejše pravice - vrednost spornega mejnega prostora - zemljiški kataster
Ker vrednost spornega predmeta nesporno ne presega vrednosti iz tretjega odstavka 77. člena SPZ (neizpodbijano znaša 36,90 EUR), je že na podlagi navedenega jasno, da je bilo treba mejo v konkretnem primeru določiti po močnejši pravici in ne po zadnji mirni posesti.
V sodni praksi se je izoblikovalo enotno stališče, da je mogoče mejo med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni, urediti le po stanju, kot ga izkazuje kataster. Izjeme od tega pravila so mogoče le v primeru napake ali pomanjkljivosti v katastru, kar pa je treba posebej ugotoviti.
ZPP člen 345, 346, 346a, 451, 452, 458, 458/1. URS člen 23, 23/2. ZS člen 15. Sodni red (2016) člen 156, 156/6, 156/8. SPZ člen 119.
pravica do naravnega sodnika - triažni sodnik - triaža - dodeljevanje zadev po Sodnem redu - prispevek v rezervni sklad - skupno premoženje - aktivna legitimacija za zahtevek na plačilo v rezervni sklad - aktivna legitimacija etažnih lastnikov - etažni lastniki kot tožniki - upravljanje večstanovanjske hiše - pridobitev lastninske pravice po zakonu (originarna pridobitev) - pasivna legitimacija - spor majhne vrednosti - prekluzija v postopku v sporih majhne vrednosti
Odločitev prvostopenjskega sodišča, da mora toženka povrniti tožnikom njihove pravdne stroške, vsebuje tudi odločitev, da se tožničina zahteva za povrnitev stroškov zavrne. Potrebe po izdaji dopolnilnega sklepa ni.
Določb 451. do 453. člena ZPP o prekluzijah ni mogoče razlagati tako strogo, da bi moral tožnik v sporu majhne vrednosti v tožbi oziroma prvi vlogi podati trditve o prav vseh okoliščinah spora oziroma pravnega razmerja, ki bi se lahko izkazale za sporne.
Za vtoževanje prispevka v rezervni sklad zadošča, če vloži tožbo le eden od etažnih lastnikov, saj se ne zahteva plačilo na račun ali roke posameznih etažnih lastnikov, temveč na račun rezervnega sklada, ki je skupno premoženje etažnih lastnikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00063077
SPZ člen 33, 33/1. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZPP člen 155, 155/1.
motenje posesti - sodno varstvo posesti - zadnje posestno stanje - dejanska oblast nad stvarjo - posest prostora - možnost dostopa do prostorov - posest ključev - zamenjava ključavnice - izročitev ključev vhodnih vrat - opustitev posesti - odvzem posesti - pravica do posesti - onemogočen dostop do poštnega nabiralnika - predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - verjetnost obstoja nedenarne terjatve - obstoj težko nadomestljive škode - pomanjkljive navedbe o verjetno podani nevarnosti - obrazloženost odločitve o stroških postopka
Glede na ugotovljeno zadnje posestno stanje pritožba utemeljeno opozarja, da je prvi tožnik izkazal posest nad sporno nepremičnino. Razpolagal je s ključem ključavnice, ki je bila vgrajena okoli božiča 2018, in je imel možnost samostojno vstopati v hišo. Edini je tudi imel ključe svoje sobe, v kateri je hranil svoje osebne stvari. Dejstvo, da po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča te možnosti ni uporabil (ni vstopal v hišo oziroma v svojo sobo), ni pravno pomembno. Za posest prostorov namreč ni odločilno, da posestnik v njih ves čas živi ali do njih kako drugače kontinuirano dostopa. Če ima možnost prostore in stvari v njih uporabljati (to pa med strankama ni bilo sporno), ima dejansko oblast nad stvarjo.
Ni pa posesti nad stanovanjsko hišo izkazala druga tožnica. Posest je opustila. Od novembra 2018 dalje, odkar ima toženec novo partnerko, ni prihajala v hišo, niti ni razpolagala z novim ključem (ključem ključavnice, zamenjane decembra 2018). Tudi če je, kot to trdi pritožba, zmotno mislila, da razpolaga s ključem, ki odpira vhodna vrata hiše (ker o menjavi ključavnice decembra 2018 ni bila obveščena, temveč je zanjo izvedela šele maja 2019), to na njeno posest ne vpliva. Z morebitno zmoto o razpolaganju s pravim ključem namreč ne more ohraniti posesti, ki ji je bila sicer odvzeta oziroma jo je opustila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00048295
ZPP člen 190. SPZ člen 70, 70/1, 70/2, 70/3, 70/4.
postopek za delitev solastnega premoženja - prekinitev nepravdnega postopka - napotitev na pravdo - napotitveni sklep - vezanost na vsebino napotitvenega sklepa - oblikovanje tožbenega zahtevka - primarni in podredni tožbeni zahtevek - tožba na ugotovitev izključne lastnine - zavrnitev primarnega tožbenega zahtevka - predlog za nadaljevanje prekinjenega postopka - zavrnitev predloga stranke - odločanje o podrejenem tožbenem zahtevku - spor glede velikosti deležev - pravilnost podatkov vpisanih v zemljiško knjigo
Ker nasprotna udeleženka v pravdi nasprotuje takšnemu zahtevku, nedvomno obstaja spor o solastninskih deležih na nepremičnini, ki je predmet delitve, kot je to v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje je iz teh razlogov pravilno postopalo, ko je predlog druge nasprotne udeleženke za nadaljevanje prekinjenega postopka zavrnilo.
Stranke na vsebino napotitvenega sklepa niso vezane. Namen napotitvenega sklepa je v tem, da stranke rešijo sporna lastninskopravna vprašanja, da bo nepravdno sodišče lahko odločalo o predlogu. Pravilna postavitev zahtevka v pravdi pa je stvar napotene stranke.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSC00048694
ZNP-1 člen 149, 154. SPZ člen 67. SZ-1 člen 25.
etažna lastnina - upravljanje stvari v solastnini - pristojnost sodišča - razmerja med etažnimi lastniki - obveznost plačila za porabljeno vodo - nepopoln predlog
Nepravdno sodišče je tako glede na določilo 149. člena ZNP-1 pristojno (tudi) za ureditev razmerij o načinu upravljanja in uporabe stvari v solastnini, če teh etažni lastniki po pravilih, ki jih za sprejem odločitev določajo pravila SPZ in SZ-1, sami ne morejo urediti oziroma ko se etažni lastniki ne morejo sporazumeti o načinu upravljanja in uporabe solastne stvari.
Tožeča stranka, ki umakne tožbo, mora povrniti nasprotni stranki vse pravdne stroške. Razlog, zaradi katerega je umaknila tožbo, ni pomemben. Edina izjema od tega pravila je umik tožbe zaradi toženčeve izpolnitve zahtevka, saj s tem toženec smiselno pripozna zahtevek. Če zahtevka ne izpolni sam, ampak kdo drug, ta izjema ni podana.
Solidarna obveznost mora biti pri deljivih obveznostih z več dolžniki pri negospodarskih pogodbah izrecno predvidena z zakonom (v obravnavanem primeru zakonske določbe o solidarni obveznosti solastnikov ni), ali s pogodbo strank (o čemer v obravnavanem primeru ni bilo ne trditev ne dokazov), saj se ne domneva.
Kadar tretji uveljavlja obligacijsko pravni zahtevek, povezan s solastnim premoženjem, solastniki niso enotni, torej tudi ne nujni sosporniki.
Dokazni standard verjetnosti, ki je potreben za izdajo začasne odredbe, je podan takrat, ko je razlogov, ki govorijo v prid nekemu zaključku, več od tistih, ki kažejo nasprotno.
V 8. členu ZPP je uzakonjeno načelo proste presoje dokazov. Po tem določilu o tem, katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. V sistemu proste dokazne ocene je sodnik tisti, ki ocenjuje dokaze, pri čemer ni vezan na nobena dokazna pravila o dokazni moči posameznih dokaznih sredstev. Temu nasprotna je vezana dokazna ocena. Po tej oceni, torej po pozitivni legalni dokazni teoriji pravo ne predpisuje le izbire dokaznih sredstev in načina izvajanja dokazov, marveč tudi njihovo dokazno vrednost. Zakon vnaprej striktno določa, kakšno težo ima posamezen dokaz. Ta teorija je bila značilna predvsem za srednjeveško pravo. Kršitev proste dokazne ocene je lahko dvojna. Kadar gre za neupoštevanje metodološkega napotka, ki ga daje 8. člen ZPP, gre lahko za relativno bistveno kršitev določil pravdnega postopka, lahko pa tudi za absolutno bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (površna ali pomanjkljiva dokazna ocena). Če pa je argumentacija sicer v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, a je vsebinsko neprepričljiva, je podana zmotna ugotovitev dejanskega stanja.
Sodišče zavrne dokazni predlog za izvedbo nekega dokaza takrat, kadar spozna, da je ta dokaz že uspel. Pa tudi takrat, kadar stranka ni navedla dejstev, ki jih namerava dokazovati s predlaganimi dokazi.
Skladno z določilom prvega odstavka 117. člena SPZ se za upravljanje skupnih delov smiselno uporabljajo določila tega zakona, ki urejajo solastnino, razen če pogodba o medsebojnih razmerjih določa drugače. Vendar ne iz prvega ne iz drugega citiranega določila ne izhaja, da pogodba o upravljanju zavezuje tudi tiste etažne lastnike, ki niso zajeti v pogodbi o upravljanju (ki je niso podpisali), določene skupne dele pa uporabljajo. Zgolj uporaba skupne površine centra tudi s strani lastnikov objektov B in F (T. - novi del) zato ne pomeni, da pogodba o opravljanju upravniških storitev, ki jo je sklenila tožnica le z lastniki poslovnih prostorov T. - stari del, vključuje tudi etažne lastnike T. - novi del.
Nekonkretizirane navedbe ne upravičujejo izvajanje dokazov.
sodno varstvo posesti - motenje posesti - rok za posestno varstvo - prekluzivni rok - dejanska oblast nad stvarjo - ugotovitveni zahtevek - izvrševanje posesti - opustitev posesti - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - pravica do posesti - pogoji za prekinitev postopka - sprememba tožbe
Ugotovitveni zahtevek je v motenjskem sporu po mnenju teorije in (novejše) sodne prakse nepotreben, ob upoštevanju 181. člena ZPP pa celo nedovoljen. Pred odločitvijo o zahtevku je sicer potrebno ugotoviti, ali je prišlo do odvzema ali motenja posesti, vendar pa te dejanske ugotovitve sodijo v obrazložitev in ne v izrek.
Motenjski spor je namenjen (zgolj) varovanju posestnikove dejanske oblasti nad stvarjo, in sicer za toliko časa, dokler ni v sporu, ki temelji na pravici, odločeno drugače, in že sam po sebi pomeni nekakšno začasno zavarovanje dejanskega položaja, za katerega ni nujno, da ima kaj skupnega s pravico.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00047285
ZIZ člen 225, 226, 239. ZPP člen 2, 8. SPZ člen 34.
začasna odredba - obseg predloga za izdajo začasne odredbe - izvršilno sredstvo - zavarovanje terjatve - izvršilno dejanje - nadomestno dejanje po izvršilnem naslovu - prepovedni zahtevek - motilno dejanje - motenje posesti - ograja - denarna kazen - prepoved nadaljnjih kršitev - meje postavljenega zahtevka - vezanost sodišča na zakon
izvršba na podlagi izvršilnega naslova, po katerem mora dolžnik storiti nekaj, kar lahko stori tudi nekdo drug, se opravi tako, da sodišče pooblasti upnika, da na dolžnikove stroške zaupa to nekomu drugemu, ali da to stori sam.
Sodišče je pri sojenju vezano na zakon in nima pooblastil za arbitrarno odločanje. V pravdi odloča le v mejah postavljenih zahtevkov. To velja tudi za postopek v zvezi z začasno odredbo.
motenje posesti - rok za vložitev tožbe - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - motilec posesti - prekluzivni rok za tožbo - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, ki je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da je bil tožnik moten pri izvrševanju svoje posesti že v juliju 2019 in da je zato tožba, ki jo je vložil v novembru 2019, prepozna.
zamudna sodba - vročilnica kot javna listina - dokazovanje neresničnosti dejstev iz javne listine - utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi - vznemirjanje lastninske pravice
V skladu z ustaljeno sodno prakso ima pravilno izpolnjena in podpisana poštna vročilnica naravo/pomen javne listine, ki dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno ali določeno. Domneva resničnosti podatkov, ki so v njej navedeni, se seveda nanaša tudi na okoliščino, katera sodna pisanja so bila naslovniku vročena. Domneva o popolnosti in resničnosti javne listine je sicer izpodbojna, vendar njene dokazne moči ni mogoče ovreči zgolj z golim zanikanjem dejstev oziroma podatkov, ki jih izkazuje. To njeno dokazno moč je moč izpodbiti le z določnim in dokazno podprtim zatrjevanjem razlogov za njeno neverodostojnost oziroma neresničnost v njej ugotovljenih dejstev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00047279
SPZ člen 78. OZ člen 8, 10, 132, 168, 168/2, 299. ZPP člen 214, 214/2, 214/5.
povzročitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja - prepoved povzročanja škode - povrnitev premoženjske škode - odškodnina za posek lesa - obseg povrnitve premoženjske škode - navadna škoda - izgubljeni dobiček - višina škode - dokaz s sodnim izvedencem - predhodno vprašanje - postopek za ureditev meje - ureditev meje v nepravdnem postopku - določitev meje na podlagi močnejše pravice - priposestvovanje - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - mejni spor - dobrovernost - dolžnikova zamuda - kdaj pride dolžnik v zamudo - zakonske zamudne obresti
Sodišče mora v pravdi, pri ugotavljanju, čigava je nepremičnina, upoštevati pravnomočno odločitev v postopku za določitev meje, saj potek meje predstavlja predhodno vprašanje, pri mejnih sporih pa gre v bistvu za spore o lastninski pravici.
Ker toženec, razen omenjenega obračuna in računa, drugih dokazov, ki bi potrjevali njegovo trditev, da je vrednost posekanega lesa nižja, ni predložil, razlogov za postavitev izvedenca v tem pogledu ni bilo.
Pritožbene navedbe tožnikov, da sečnje sama še ne bi opravila in bi zato kasneje, če bi se za posek odločila, dosegla višjo ceno, nimajo nobene zveze s stroški, ki s posekom nastajajo.
SZ-1 člen 26. SPZ člen 119. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 7.
terjatev za plačilo prispevka v rezervni sklad - plačilo sredstev v rezervni sklad - višina prispevka v rezervni sklad - sprememba višine - načrt vzdrževanja večstanovanjske stavbe - posel rednega upravljanja - sklep etažnih lastnikov - zbor etažnih lastnikov - zapisnik
Etažni lastniki lahko v načrtu vzdrževanja iz 26. člena SZ-1 določijo višji znesek mesečnega vplačila v rezervni sklad, kot je določen s podzakonskim predpisom iz 119. člena SPZ, in sicer glede na ocenjeno vrednost vzdrževalnih del in glede na načrt vzdrževanja.
Sklep o povišanju vplačil v rezervni sklad ne more biti sprejet samostojno. Sklep o povišanju vplačil v rezervni sklad ni bil veljavno sprejet, ker ni bil sprejet tudi načrt vzdrževanja večstanovanjske hiše.
Pri upravljanju večstanovanjskih stavb je potreben red in dosledno spoštovanje predpisov, tudi kar se tiče vsebine in oblike zapisnikov s sklepi etažnih lastnikov. Za sporni zapisnik dejansko to ne velja, ker iz njega ni razvidno, da so etažni lastniki o načrtu vzdrževanja, ki se nanaša na obnovo fasade, glasovali, niti ni razvidno, kateri od prisotnih lastnikov so za predlagane sklepe glasovali in s kakšno večino naj bi bil sklep sprejet.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00048046
ZPP člen 5, 13, 206, 206/1-1. SPZ člen 99, 262. URS člen 22, 23, 25.
stavbna pravica - ustanovitev stavbne pravice - sklenitev pogodbe - prenehanje stavbne pravice - vznemirjanje lastninske pravice - predhodno vprašanje - pravna podlaga - nesporna dejstva - prekinitev pravdnega postopka - pravica do izjave - pravica do informacije - vročitev predloga v izjavo - diskrecijska pravica sodišča - načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Glede na trditveno in dokazno podlago med pravdnimi strankami nista sporna obstoj in ustanovitev stavbne pravice, prav tako ni sporna veljavnost pogodb na podlagi katerih je bila ustanovljena stavbna pravica. Predmet presoje v tej pravdi je zgolj ugotavljanje dejstev, ali je tožena stranka s svojimi ravnanji prekoračila dogovorjen obseg stavbne pravice oziroma, ali je s takšnimi ravnanji vznemirjala lastninsko pravico tožeče stranke. Med pravdnimi strankami pravna podlaga, od katere sta odvisna obstoj in vsebina stavbne pravice oziroma pravnega razmerja nastalega med pravdnimi strankami, v tej pravdi ni sporna, zato slednje ne more predstavljati predhodnega pravnega vprašanja v smislu 13. člena ZPP.
ZZZDR člen 12, 51, 59, 59/2. ZTLR člen 21, 24, 25, 26. SPZ člen 48, 48/1, 48/2.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - obstoj izvenzakonske skupnosti - elementi izvenzakonske skupnosti - vlaganja v posebno premoženje - vlaganja v nepremičnino, ki je posebno premoženje - stvarnopravne posledice vlaganj - načelo superficies solo cedit - vlaganja v nepremičnino - večvrednost nepremičnine - pridobitev lastninske pravice - dogovor o nastanku solastnine - določitev deležev na skupnem premoženju - domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - gradnja na tujem - nova stvar - pomoč sorodnikov - darilo, dano zakoncu
V sodni praksi je bila uveljavljena rešitev, da je nepremično posebno premoženje enega od zakoncev na podlagi določb ZTLR izgubilo svojo naravo, kadar so vlaganja in skupno delo zakoncev identiteto (stanje in vrednost) nepremičnine spremenila v tolikšni meri, da je bilo mogoče nepremičnino šteti za novo stvar - graditelj je torej stvarnopravna upravičenja pridobil s pomembnimi vlaganji. SPZ je, drugače kot ZTLR, dosledno uveljavil načelo superficies solo cedit: prirast (vlaganje zakonca v posebno premoženje drugega zakonca) pripade tistemu zakoncu, ki je lastnik nepremičnine, zaradi česar stvarnopravne pravice s pomembnimi vlaganji ni mogoče pridobiti. Skupno premoženje v tem primeru predstavlja terjatev do posebnega premoženja v višini vlaganj iz skupnih sredstev v času trajanja zakonske zveze. Lahko pa stvarnopravne učinke med zakoncema ustvarja sklenjen dogovor, na podlagi katerega je na nepremičnini nastala solastnina.
Če je med strankama obstajal dogovor v smislu drugega odstavka 48. člena SPZ, je tožnica na spornih nepremičninah stvarnopravno upravičenje pridobila na tej podlagi. Če do sklenitve dogovora z vsebino v smislu določbe 48. člena SPZ ni prišlo in je toženec (le) soglašal s tožničinim vlaganjem, pa je potrebno odločiti o utemeljenosti zahtevka za vrnitev vlaganj po 59. členu ZZZDR. V tem primeru je treba oceniti večvrednost sporne nepremičnine zaradi del in plačil v času zunajzakonske skupnosti, nato pa ugotoviti deleže pravdnih strank na tej povečani vrednosti.
Po stališču sodne prakse se bistveno višji dohodki enega od zakoncev ob izenačenem prispevku obeh zakoncev k skupnemu gospodinjstvu in skrbi za družino odražajo v večjem solastniškem deležu.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00049685
ZFPPIPP člen 24, 24/2, 56, 267, 268. SPZ člen 40, 60.
odstop od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - tožbeni zahtevek na vrnitev stvari - izročitev premičnine - rubež premičnin - izpolnitev obveznosti iz dvostranske pogodbe - razpolagalna sposobnost - omejitev razpolaganja
Prav ima pritožba, da je sodišče prve stopnje v postopku, v katerem odloča o utemeljenosti zahtevka na vrnitev premičnin (po tem, ko je stečajni upravitelj uresničil odstopno pravico iz 267. člena ZFPPIPP in je Prodajna pogodba v skladu s prvim odstavkom 268. člena ZFPPIPP z dnem pravnomočnosti sklepa, s katerim je dalo sodišče soglasje k uresničitvi odstopne pravice, razvezana), dolžno opraviti vsebinsko presojo, ali sporna pogodba v skladu z dikcijo drugega odstavka 24. člena ZFPPIPP1 predstavlja vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo. V obravnavani zadevi je namreč Okrožno sodišče v Mariboru v skladu s četrtim odstavkom 267. člena FPPIPP2 s sklepom St 3565/2018 z dne 14. 1. 2019 dalo (le) soglasje upravitelju k uresničitvi odstopne pravice in ni odločalo o pritožnikovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. To pa pomeni, da ima ta sklep pravni učinek samo za stranke postopka insolventnosti (primerjaj 56. člen ZFPPIPP), saj so le slednje imele možnost sodelovati v postopku in se le nanje raztezajo učinki pravnomočnosti. Nenazadnje to potrjuje tudi priložena odločba VSL Cst 128/2019 z dne 27. 3. 2019 (priloga A5), iz katere izhaja, da zato, ker toženka ni stranka stečajnega postopka nad tožnico, njena pritožba zoper sklep St 3565/2018 z dne 14. 1. 2019 ni dovoljena (primerjaj prvi odstavek 126. člena ZFPPIPP). Ker se torej na toženko ne morejo raztezati učinki pravnomočnosti citiranega sklepa stečajnega sodišča, se nanjo (brez vsebinske presoje pravdnega sodišča) tudi ne morejo raztezati pravne posledice iz 268. člena ZFPPIPP. Pritožnica pozablja, da za pridobitev lastninske pravice na premičnini zgolj izročitev stvari v posest ne zadošča. Pravilo iz 40. člena SPZ velja tako za nepremičnine, kot tudi premičnine. V skladu s to zakonsko določbo se za prenos lastninske pravice zahteva veljaven pravni naslov, sporazum strank o prenosu lastninske pravice in izpolnitev drugih pogojev, zahteva pa se tudi razpolagalna sposobnost prenosnika. Ker je bila razpolagalna sposobnost tožnice v trenutku sklenitve Prodajne pogodbe in izročitve premičnin v posest zaradi rubeža določenih premičnin omejena, slednja svoje obveznosti, da kot prodajalka na kupca veljavno prenese lastninsko pravico na vseh premičninah, ni mogla v celoti izpolniti.
predmet izvršbe - etažna lastnina - pripadajoče zemljišče k stavbi - skupni del stavbe v etažni lastnini - neločljiva povezanost - neurejeno zemljiškoknjižno stanje
Kot izhaja iz podatkov zemljiške knjige, je na predmetu izvršbe vzpostavljena etažna lastnina. To pa pomeni, da stvarnopravno načelo povezanosti zemljišča in objekta (superficies solo cedit), na katerega se sklicuje pritožnik, v konkretnem primeru ne velja. Gre za izjemo od navedenega načela, po katerem posamezni deli, na katerih je vzpostavljena etažna lastnina ne delijo usode zemljišča in niso sestavni del le-tega, temveč predstavljajo pravno samostojno stvar.
V nasprotju z načelom superficies solo cedit, po katerem je zgradba sestavina zemljišča in ni v samostojnem pravnem prometu, z vzpostavitvijo etažne lastnine stavbišče postane neločljivo povezan skupen del stavbe, ki je v solasti vsakokratnih etažnih lastnikov posameznih delov stavbe v etažni lastnini, in je tako stavbišče tisto, ki ni več v samostojnem pravnem prometu. Neločljivo je povezano z lastnino na posameznem delu. V konkretnem primeru to za stavbišče iz podatkov zemljiške knjige ne izhaja, kar bo res še treba urediti. A to ne predstavlja ovire za prodajo posameznega dela, ki je kot tak vknjižen v zemljiški knjigi v korist dolžnika.
Za presojo spornih stanovanjskih pogodb z učinkom originarne pridobitve lastninske pravice za tožnike (kar tožniki s tožbenim zahtevkom uveljavljajo) je najprej bistveno ali so bile sklenjene po določbah 118. člena SZ. S SZ je bila ukinjena družbena lastnina na stanovanjih.
ugotovitev lastninske pravice - povečanje solastniškega deleža - pasivna legitimacija solastnikov - nakup nepremičnine na javni dražbi v izvršilnem postopku - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - originarna pridobitev lastninske pravice - garaža - ustvaritev nove stvari - sestavina nepremičnine - načelo superficies solo cedit - načelo specialnosti
Povečanje solastniškega deleža tožnikov posega tudi v pravice drugih solastnikov sporne nepremičnine, zato bi tožnika s tožbo morala zajeti vse solastnike.
Ker je toženka solastniški delež na nepremičnini pridobila originarno na javni dražbi, tožnika proti njej ne moreta uspešno uveljavljati zatrjevane močnejše pravice, pridobljene pred tem na originaren način z ustvaritvijo nove stvari v času veljavnosti ZTLR.
Zemljišče je samostojna (glavna) stvar, medtem ko vse, kar je na, nad ali pod njim, ni samostojna stvar in v skladu z načelom specialnosti iz 7. člena SPZ ne more biti predmet stvarnih pravic, ampak ima enako pravno usodo kot zemljišče. Sporna garaža je sestavina parcele 185/10.