ustavitev postopka zaradi neplačila predujma - neplačilo predujma za izvedenca - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - ovire za določitev pripadajočega zemljišča - predhodno vprašanje obstoja služnosti - ustavitev nepravdnega postopka in nadaljevanje v pravdnem postopku
Ker med udeleženci postopka ni bilo soglasja o določitvi pripadajočega zemljišča na način, kot izhaja iz predloga predlagateljic, je sodišče prve stopnje utemeljeno postopalo po rednem teku stvari in za odločitev o pravnem položaju pripadajočega zemljišča postavilo sodno izvedenko urbanistične stroke. Sodišče prve stopnje je zaradi domneve umika predloga postopek pravilno ustavilo, ker predujem za delo sodne izvedenke urbanistične stroke s strani predlagateljice, kot tudi ostalih udeležencev, ni bil poravnan (prvi odstavek 16. člena ZVEtL-1).
Drugi odstavek 50. člena ZVEtL-1, ki določa, da se nepravdni postopek v delu, ki se nanaša na ugotovitev obstoja oz. neobstoja stvarne ali obligacijske pravice na pripadajočem zemljišču, ustavi in nadaljuje po pravilih pravdnega postopka, v konkretnem primeru ni uporabljiv. Med udeleženci ni bilo spora o obstoju stvarne služnosti na pripadajočem zemljišču.
stvarna služnost - ugotovitev obstoja stvarne služnosti - ureditvena oz. regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - izkaz verjetnosti - pravica do izjave - težko nadomestljiva škoda
Ker tožnika z začasno odredbo zahtevata ureditev spornega razmerja pred pravnomočnostjo odločitve o glavni stvari z bistveno enako vsebino kot v tožbenem zahtevku, mora biti sodišče pri izdaji začasne odredbe pazljivo in jo dovoliti le v takšni meri, da je izpolnjen njen namen preprečiti nastanek težko nadomestljive škode ali uporabe sile.
ZTLR člen 28, 54, 72. SPZ člen 28, 43, 43/2, 217, 269. ZFPPIPP člen 342, 342/1, 342/5.
tožba in nasprotna tožba - vznemirjanje lastninske pravice - priposestvovanje stvarne služnosti - pogoji za priposestvovanje stvarne služnosti - upiranje izvrševanju služnosti - dobra vera - priposestvovalna doba - priposestvovanje lastninske pravice - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice v stečaju - pridobitev neobremenjene lastninske pravice - nakup nepremičnine v stečajnem postopku - dolžnost prijave terjatev v stečajnem postopku - posledice stečaja - prekinitev teka roka - tek priposestvovalne dobe - konkurenca pridobitnih naslovov - izviren način pridobitve stvarne pravice - pozneje pridobljena lastninska pravica - neprijava izločitvene pravice v stečaju - prednostna pravica
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta toženca služnost hoje in vožnje priposestvovala, saj sta dvajset let do svojih zemljišč dostopala čez zemljišče 365/2 in čez del zemljišča 364/5, pri čemer je zaključilo, da tožnik ni uspel dokazati, da bi do nasprotovanja uporabe dostopa prišlo že pred njegovim lastništvom.
Nepomembna je okoliščina, kje je lokacijska in gradbena dokumentacija za izgradnjo objekta tožencev predvidevala dostop do njunega objekta. S to okoliščino tožnik zanika dobro vero tožencev glede priposestvovanja služnosti, ki pa se ob dvajsetletni priposestvovalni dobi ne zahteva. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, namreč stvarna služnost nastane že z njenim dejanskim izvrševanjem 20 let, če lastnik služeče stvari temu ni nasprotoval (tako 54. člen ZTLR kot tudi 217. člen SPZ).
Toženca sta lastninsko pravico na delu parc. št. 365/3, 364/5 in 369/4 priposestvovala, saj sta bila v opravičljivi zmoti o tem, da jima pripada celoten del zemljišča, na katerem stojita betonski temelj in ograja.
Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje o priposestvovanju služnosti je tudi ob upoštevanju okoliščine stečaja materialnopravno pravilna. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je do priposestvovanja služnosti prišlo konec leta 2017. Iz pritožbenih navedb pa izhaja, da je tožnik nepremičnine kupil leta 2016. Iz navedenega sledi, da toženca v času, ko je tožnik nepremičnine kupil v stečaju, služnosti na teh nepremičninah še nista priposestvovala. Zatorej služnosti v stečajnem postopku do trenutka tožnikovega nakupa nista mogla uveljavljati. Nečesa, kar ne obstaja, namreč ni mogoče uveljavljati niti v stečajnem postopku. Povedano drugače: stečaj ne more vplivati na nekaj, kar ob njegovem začetku še ni obstajalo. Posledično ni mogoče govoriti o pasivnosti tožencev. ZFPPIPP pa ne določa, da bi začetek stečajnega postopka imel za posledico prekinitev teka priposestvovalne dobe. Tako je priposestvovalna doba kljub stečajnemu postopku nad takratnim lastnikom nepremičnin parc. št. 364/5 in 365/2 tekla naprej.
Tožnik bi lahko ohranil nepremičnine, ki jih je kupil v stečaju, proste stvarne služnosti, če bi se uporabi dostopa uprl. Ker pa je dokazni postopek pokazal, da je do spora glede uporabe dostopa prišlo šele v juliju 2018, pogoji za priposestvovanje služnosti pa so se po ugotovitvi sodišča prve stopnje stekli že konec leta 2017, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je zahtevku na priposestvovanje služnosti ugodilo.
Vrhovno sodišče se je tudi glede konkurence pridobljene lastninske pravice na podlagi priposestvovanja in lastninske pravice na podlagi nakupa na javni dražbi od stečajnega dolžnika že izreklo in ob uporabi petega odstavka 342. člena ZFPPIPP dalo prednost slednji pravici.
SPZ člen 28, 43, 43/2. ZKZ člen 19, 19/1, 20, 20/1.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - dobroverna posest - opravičljiva zmota - pravnoposlovna pridobitev - prodajna pogodba - kmetijsko zemljišče - promet s kmetijskimi zemljišči
V skladu s sodno prakso Vrhovnega sodišča zgolj dejstvo, da tožencu ni bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, da ni bil plačan davek za promet z nepremičninami in da ni prišlo do vpisa nepremičnine v zemljiško knjigo, ne zadošča za oceno, da pridobitelj ni bil dobroveren. V predmetni zadevi je upoštevati, da je šlo za prodajo kmetijskih zemljišč, pri čemer tudi dejstvo, da je bila prodajna pogodba sklenjena v nasprotju s prisilnimi določbami o prodaji kmetijskih zemljišč po ZKZ, samo po sebi ne izključuje dobre vere, lahko pa nanjo vpliva. Sodišče mora zato v vsakem primeru posebej odločiti, ali je pridobitelj kmetijskih zemljišč (v obravnavanem primeru je to tožnik) glede na kogentne določbe ZKZ in upoštevajoč okoliščine konkretnega primera izkazal, da je bil v opravičljivi zmoti o tem, da je lastnik.
DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00055974
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 21, 170, 243, 244, 245, 260. SPZ člen 128, 131, 141, 142, 153, 153/1. ZZK-1 člen 87.
izvršilni naslov - sodna poravnava - naložitev obveznosti - sklep o dedovanju - ugotovitvena odločba - dedni dogovor - načelo formalne legalitete - primernost izvršilnega naslova - hipoteka na nepremičnini - hipotekarni (realni) dolžnik - hipotekarna tožba - notarska hipoteka - neposredna izvršljivost hipoteke - realizacija hipoteke - zaznamba sklepa o izvršbi na nepremičnini
Sklep o dedovanju je ugotovitvena sodna odločba in kot tak sam zase ne more biti podlaga za izvršbo. Lahko pa je v njem zajet tudi dedni dogovor in le-ta ima lahko značaj sodne poravnave, ki je v 1. točki drugega odstavka 17. členu ZIZ določena kot eden od izvršilnih naslovov. Niso pa vsi dedni dogovori sodne poravnave.
Izvršba se lahko dovoli tudi zoper hipotekarnega dolžnika, ki ni hkrati osebni oziroma obligacijski dolžnik. A v obravnavani zadevi tudi na tej podlagi sklepa o izvršbi zoper B. B. in C. C. ni mogoče izdati. Neposredno izvršbo s prodajo nepremičnine zoper (hipotekarnega) dolžnika je dopustno dovoliti le v primerih, ki jih določa zakon. Skladno s 142. členom SPZ se tako lahko dovoli neposredna izvršba na podlagi hipoteke, nastale na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, v katerem je zastavitelj soglašal, da se terjatev zavaruje z vknjižbo hipoteke na zastaviteljevi nepremičnini in da se po zapadlosti terjatve opravi poplačilo terjatve iz kupnine, dosežene s prodajo ter izpraznitev in izročitev nepremičnine v enem mesecu po prodaji. Neposredna izvršljivost notarskega zapisa se zaznamuje v zemljiški knjigi in učinkuje tudi proti vsakemu kasnejšemu pridobitelju nepremičnine. Le če zastavitelj soglaša z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa, je torej ob zapadlosti terjatve mogoča takojšnja, neposredna izvršba. Če navedeni pogoj ni izpolnjen, oziroma če gre za navadno pogodbeno hipoteko, mora upnik najprej vložiti hipotekarno tožbo, na podlagi pravnomočne hipotekarne sodbe, ki je izvršilni naslov (in vpisa hipoteke v zemljiško knjigo), pa lahko nato zahteva izvršbo. Takojšnja izvršba s prodajo nepremičnine je sicer mogoča tudi na podlagi sodnih odločb, s katerimi nastane hipoteka, vendar le v primerih, za katere tako zakon izrecno določa.
Res po 87. členu ZZK-1 v primeru, ko je v korist upnika, v čigar korist se zaznamuje izvršba, predhodno že vpisana hipoteka, zaznamba izvršbe učinkuje že od trenutka, od katere učinkuje vknjižba hipoteke. Vendar pa ta določba v ničemer ne vpliva na pravilo, da je lahko podlaga za neposredno izvršbo s prodajo nepremičnine le sodna odločba (zastavna pravica na podlagi sodne odločbe) oziroma druga listina (notarska hipoteka), za katero tako zakon izrecno določa. Tako pri pogodbeni (navadni ali pri notarski hipoteki), kot pri hipoteki, nastali na podlagi v ZIZ predvidene sodne odločbe, pridobi upnik prednostno poplačilno pravico iz kupnine od prodane nepremičnine, glede na čas njenega nastanka. V tem je torej smisel oziroma prednost vsake hipoteke. Razlika pa je v načinu uresničitve oziroma (ne)zmožnosti takojšnje izvršbe.
SPZ člen 27, 28, 40, 43, 43/2, 269,. ZGD-1 člen 475, 475/5.
nedopustnost izvršbe - pridobitev hipoteke - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki
V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da pred vpisom prisilne hipoteke pri nepremičninah z ID znaki parcela št. 0000 1220, parcela št. 0000 1225/3 in parcela št. 0000 1225/4 v korist tožene stranke (ta vpis je bil izveden 12.3.2010) tožeča stranka ni bila zemljiškoknjižna lastnica teh nepremičnin, niti ni razpolagala z overjenim zemljiškim dovolilom. Vpis sklepa o povečanju osnovnega kapitala tožeče stranke s stvarnim vložkom (ki obsega tudi omenjene tri nepremičnine, katerih zemljiškoknjižni lastnik je bila družba B. d.d., sicer družbenica tožeče stranke), ki je bil opravljen v sodnem registru 29.10.1999, nikakor ne pomeni, da je s tem registrskim vpisom oziroma sprejetim sklepom o povečanju osnovnega kapitala s stvarnim vložkom na tožečo stranko prešla tudi lastninska pravica na spornem nepremičnem premoženju.
ZPP člen 13, 13/1, 13/2, 189, 189/1, 206, 206/1-1. SPZ člen 107. URS člen 23.
zavrnitev predloga za prekinitev postopka - prekinitev postopka zaradi predhodnega vprašanja - izključna lastninska pravica - uporabnina - smotrnost prekinitve postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanje - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - nasprotna tožba - obstoj pravde
Sodišče ne sme samo reševati le tistih predhodnih vprašanj, katerih reševanje je s posebnimi predpisi pridržano posebnim organom ali posebnim postopkom. V ostalih primerih, ko prekinitev postopka ni obligatorna, sodišče samo glede na vse okoliščine primera presodi, ali bo predhodno vprašanje rešilo samo, ali pa bo počakalo na pravnomočno odločitev v drugi pravdi. Pri tem se mora ravnati po načelu smotrnosti, ekonomičnosti in paziti tudi na pravico strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen URS).
ZD člen 210, 212, 213, 213/1. SPZ člen 11. ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1. DZ člen 74, 74/1.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - spor o obsegu zapuščine - manj verjetna pravica - izločitveni zahtevek iz zapuščine - domneva lastninske pravice - zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke - skupno premoženje zakoncev - originarna pridobitev lastninske pravice
V primerjavi z vknjiženo lastninsko pravico šteje za manj verjetno nevknjižena zatrjevana originarna pridobitev lastninske pravice. Če je nepremičnina, ki naj bi bila skupno premoženje, vpisana v zemljiško knjigo v celoti na zapustnika, je treba na pravdo napotiti nevpisanega preživelega zakonca, v kateri bo moral dokazati, da je bila nepremičnina pridobljena z delom v zakonski zvezi.
SPZ člen 66, 66/1, 67, 95, 95/2. OZ člen 190, 198.
solastnina - uporabnina - neupravičena obogatitev - soposest - izvrševanje soposesti - uporaba solastne stvari - dogovor o uporabi solastne stvari - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti - izostanek z naroka za glavno obravnavo
Solastniki imajo pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu solastniškemu deležu, ne da bi s tem kršili pravico drugih solastnikov (prvi odstavek 66. člena SPZ). Če solastnik krši pravico drugega solastnika in pride do prikrajšanja na eni ter obogatitve na drugi strani, ima prikrajšani solastnik pravico do nadomestitve koristi v obliki uporabnine. Obveznost plačevanja uporabnine drugemu solastniku sicer ne izhaja neposredno iz solastninske pravice, ampak nastane šele, ko je podan položaj neupravičene pridobitve. Odvisen je od vsakokratnega ravnanja strank. Presojati ga je treba zlasti v luči temeljnih načel, ki prispevajo k ovrednotenju pravno relevantne vzročne zveze med prikrajšanjem in obogatitvijo.
ZPP člen 7, 8, 11, 214, 286, 286a, 426. SPZ člen 33.
motenje posesti - zadnje posestno stanje - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - določna opredelitev zahtevka - opis motilnega ravnanja - jasen in konkreten predlog - opredelitev tožbenega zahtevka - (ne)sklepčnost predloga - pravni interes - ekonomski interes - posestno varstvo - trditvena in dejanska podlaga sodb nižjih sodišč - onemogočanje souporabe - onemogočen prehod - način uporabe stvari - dokazna ocena - obstoj posesti - poseg v obstoječe posestno stanje - neizvedba dokaza - aktivna in pasivna legitimacija strank - izrek denarne kazni - denarno kaznovanje - zloraba pravic - pogoji za izrek - razveljavitev sklepa
Bistvo toženčeve obveznosti je, da se tožeči stranki omogoči prost dostop skozi vhodna vrata in po stopnišču, motilno pa je glede na zapis v sklepu vsako ravnanje, ki bo tak dostop preprečevalo.
Ekonomski interes tožnika za posestno varstvo je treba presojati z vidika preprečitve in sankcioniranja samovoljnih posegov v obstoječe posestno stanje oziroma z vidika preprečitve zlorabe pravic. Pravni interes kot posledica pomanjkanja ekonomskega interesa zato ni podan (le) v primeru, ko motilno ravnanje predstavlja zgolj neznatno spremembo dejanskega stanja oziroma ta sprememba nima nobenega praktičnega pomena in predstavlja le neznatno oviranje izvrševanja tožnikove posesti. V obravnavani zadevi ne gre za neznaten poseg oz. spremembo, ampak za preprečitev dostopa, zato je ekonomski interes (in posledično tudi pravni interes) tožeče stranke za posestno varstvo izkazan.
Pritožba pravilno opozarja, da je kaznovanje zaradi zlorabe pravic po drugem odstavku 11. člena ZPP skrajno sredstvo. Sodišče je po prvem odstavku 11. člena ZPP res dolžno onemogočiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke in drugi udeleženci v postopku, a vendar v ta namen nima na razpolago samo kaznovanja.
Povzeti določbi 286. in 286.a člena ZPP kažeta, da razlog za to, da sodišče prve stopnje ni zaključilo poravnalnega naroka in prvega naroka za glavno obravnavo, ni bil v ravnanju pooblaščenke tožene stranke. Tudi če bi narok sodišče zaključilo, bi namreč lahko tožeča stranka na navedbe tožene stranke (na katere brez svoje krivde ni mogla odgovoriti pred tem) odgovorila tudi še kasneje. Poleg tega pa bi sodišče lahko strankama tudi določilo rok v katerem lahko odgovorita na navedbe druga druge. S takšnim postopanjem bi sodišče prve stopnje po prepričanju pritožbenega sodišča lahko zagotovilo ustrezno procesno disciplino in posledično toženi stranki ne bi bilo potrebno izrekati denarne kazni. Če sodišče prve stopnje svojih pooblastil iz 286.a člena ZPP pri vodenju postopka ni uporabilo, je glede na posledice ravnanja pooblaščenca tožene stranke izrek denarne kazni nesorazmeren ukrep.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00054884
ZPP člen 249.
nagrada izvedenca - nagrada za delo izvedenca - sklep o odmeri nagrade izvedencu - dopolnitev izvedenskega mnenja - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje
Izvedencu je bilo dne 21.6.2021 na naroku s strani sodišča naloženo, da elaborat dopolni v skladu z ugotovitvami na naroku dne 21.6.2021, upoštevajoč veljavna pravila geodetske stroke. Izvedenec je dne 21.7.2021 sodišču predložil elaborat in ob tem pojasnil, da je GURS dne 1.4.2020 uvedla nove predpise na področju evidentiranja stavb v nepremičninske evidence, kar ima za posledico izdelavo novega Elaborata za vpis stavbe v evidenco Katastra stavb. Dopolnitev mnenja izvedenca je bila tako evidentno potrebna, nagrada in stroški za takšno izdelavo mnenja pa utemeljeno priznani. Pritožbene navedbe o nepotrebnosti mnenja tako niso utemeljene. Izvedenec je odgovoril na vse pripombe pritožnikov, morebitno nestrinjanje z odgovori izvedenca pa ni razlog za to, da izvedencu nagrada ne bi pripadala.
zahtevek za ugotovitev lastninske pravice - etažna lastnina - skupni deli stavbe - večstanovanjska stavba - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe - varstvo lastninske pravice - lastninjenje nepremičnin - pravica uporabe - zemljišče kot funkcionalno zemljišče - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - nezaložitev predujma za izvedenca - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - pravnomočna odločitev
Zgolj dejstvo celotnega odvzema nepremičnin pravnemu predniku toženke (ki mu je bila plačana odškodnina za odvzeta zemljišča) še ne predstavlja podlage temu, da so tožniki s tem, ko so kupili posamezna stanovanja in postali etažni lastniki, avtomatično postali tudi lastniki na celotnem zemljišču, to je vseh odvzetih parcelah, kot to zahtevajo (po ZLNDL). Potrebno bi bilo namreč hkrati tudi ugotoviti, ali je zgoraj navedeno zemljišče bilo funkcionalno zemljišče, na katerem so imeli etažni lastniki na dan uveljavitve ZLNDL pravico uporabe. V zvezi s tem bi bilo treba ugotoviti, katere parcele oziroma njihovi deli so bili v času izgradnje soseske in prodaje stanovanj predvideni kot „zemljišče, potrebno za redno rabo objektov“ na spornih naslovih ter ali to zemljišče obsega sedaj še sporno parcelo.
Sodišče prve stopnje pri ponovnem odločanju ni vezano na materialnopravno stališče sodišča druge stopnje, ampak je dolžno zgolj storiti tisto, k čemur ga sodišče druge stopnje napoti.To pa je sodišče prve stopnje storilo. Ker tožniki niso dokazali, da tudi sporna parcela predstavlja funkcionalno zemljišče k spornim objektom, je sodišče prve stopnje njihov zahtevek v tem delu pravilno zavrnilo.
vzpostavitev etažne lastnine - pripadajoče zemljišče - pripadajoče zemljišče k stavbi - pogoji za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - skupni deli stavbe
Pritožba ima prav, da katastrsko evidentiranje ne more biti odločilno pri urejanju etažne lastnine po ZVEtL in da mora sodišče upoštevati tudi, kaj je bilo določeno v prostorskih aktih in upravnih dovoljenjih, zlasti pa upoštevati pravila stvarnega in zemljiškoknjižnega prava. A sodišče prve stopnje je ravnalo natanko tako in upoštevaje ta načela prišlo do zaključkov, ki niso v korist pritožniku.
varstvo lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - negatorna tožba (opustitvena tožba) - vznemirjanje lastnika - solastnik - varstvo solastnika - stvarna legitimacija - pasivna legitimacija - ugovor pasivne legitimacije - ugotovitev lastninske pravice na stvari kot predhodno vprašanje
Sodišče prve stopnje zmotno meni, da stvarna legitimacija v obravnavani zadevi ni podana. Glede nato, da vznemirjanje izvira iz ravnanja toženca, je zgrešeno stališče, da bi morala biti tožena oba solastnika, torej poleg toženca še podjetje B. d. o. o. V tovrstnih sporih je namreč pasivno legitimiran tisti, ki je vznemirjal lastnika in to je le toženec.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00055397
ZVEtL-1 člen 19, 19/1, 24, 29, 29/1, 35. ZNP člen 26, 26/3. ZNP-1 člen 216.
vzpostavitev etažne lastnine - odločanje brez naroka v nepravdnem postopku - dokazni sklep - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem - odločanje na podlagi dokaznega standarda verjetnosti
Sodišču ni bilo treba izvesti dokaza z zaslišanjem nasprotnega udeleženca. Njegova izpovedba, ob tem, da konkretnih trditev o sklepanju prodajne pogodbe ni podal, čeprav mu je sodišče za to odobrilo dodaten rok 30 dni, namreč ne predstavlja primernega dokaza za izkazovanje ustreznosti pravnega naslova. Pritožbeno sodišče dodaja, da ZVEtL-1 napotuje na uporabo določil nepravdnega postopka, za katerega je značilno, da sodišče dokaze izvaja brez dokaznega sklepa (tretji odstavek 26. člena ZNP), zato je neutemeljen tudi očitek, da sodišče dokaznega predloga ni zavrnilo.
Vodenje pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje, v katerem se je odločalo o plačilu odškodnine, ki izvira iz škodnega dogodka, ki je bil obravnavan tudi v okviru kazenskega postopka, v razmerju do postopka zavarovanja, ki se vodi pred istim sodiščem in katerega predmet je zavarovanje terjatve iz naslova stroškov, ki so bili oškodovancu priznani v kazenskem postopku, ne pomeni sodelovanja razpravljajočega sodnika v isti zadevi pred nižjim sodiščem.
Glede na to, da je bila poravnava sklenjena v pravdnem postopku, v katerem se je odločalo o plačilu odškodnine (kot izhaja iz navedbe predmeta spora v predloženi prvi strani sodne poravnave, je bila terjana odškodnina v znesku 3.000,00 EUR), in glede na to, da je bil že pred sklenitvijo poravnave v kazenskem postopku izdan sklep, s katerim je bilo dolžniku naloženo plačilo stroškov v višini 6.123,32 EUR, torej znesek, ki je bistveno presegal znesek vtoževane odškodnine, še bolj pa znesek s sodno poravnavo dogovorjenega plačila (1.800,00 EUR), pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da bi, če bi stranki želeli, da se poravnava razteza tudi na obveznost, ki ni predmet tožbenega zahtevka in ki je bila dolžniku v plačilo naložena s sklepom kazenskega sodišča, to v poravnavi izrecno navedli. Ob odsotnosti takšne navedbe tako tudi po mnenju pritožbenega sodišča zgolj na podlagi pavšalne navedbe, da so s sklenitvijo poravnave med strankama rešena vsa sporna razmerja iz škodnega dogodka z dne 26. 7. 2014, ni mogoče zaključiti, da je bila v posledici sklenitve sodne poravnave obveznost dolžnika, ki izvira iz predhodno izdanega sklepa K 50781/2016, kakorkoli spremenjena in da je zaradi izpolnitve obveznosti, dogovorjene s sodno poravnavo, prenehala terjatev, ki izvira iz sklepa K 50781/2016 z dne 27. 5. 2020 kot izvršilnega naslova.
Ni sporno, da je bila Pogodba o opravljanju storitev upravljanja poslovnega objekta A. z dne 19. 8. 1997 (v nadaljevanju Pogodba), ki ureja tudi način (ključ) obračunavanja stroškov obratovanja in upravljanja, ki odstopa od zakonsko predpisanega, sklenjena s soglasjem večine etažnih lastnikov.
Pogodba v delu, v katerem spreminja ključ delitve stroškov, zaradi pomanjkanja soglasja vseh etažnih lastnikov ni veljavna. Ključ delitve torej s Pogodbo ni bil (veljavno) spremenjen, kar pomeni, da je treba stroške obratovanja in upravljanja obračunati po zakonsko določenem ključu delitve glede na uporabno vrednost posameznega dela v etažni lastnini v razmerju do skupne uporabne vrednosti nepremičnine.
V skladu z jasno in ustaljeno sodno prakso je sprememba ključa delitve stroškov, ki odstopa od zakonsko predvidenega, posel izrednega upravljanja, za katerega se zahteva soglasje vseh (in ne le večine) etažnih lastnikov.
pridobitev stvarne služnosti s priposestovanjem - obseg in vsebina služnosti - dejanska uporaba poti - pogoji za priposestvovanje - priposestvovalna doba - regulacijska začasna odredba - nujnost izdaje začasne odredbe - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - pogoj reverzibilnosti - vzpostavitev prejšnjega stanja
Zakonsko določilo 272. člena ZIZ poleg izpolnjene predpostavke iz prvega odstavka pogoje za izdajo začasne odredbe iz drugega odstavka določa alternativno. Zaradi precedenčnega učinka Ustavne odločbe Up 275/97 mora biti dodatno izpolnjen pogoj reverzibilnosti, torej vzpostavitve v prejšnje stanje, ni pa nujno, da je odredba potrebna zaradi preprečitve sile ali nastanka težko nadomestljive škode. Zadošča že verjetnost, da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku. Ob tem mora sodišče pri tehtanju upoštevati restriktivno naravo začasnih odredb.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00055733
ZZZDR člen 59, 59/1. SPZ člen 48, 48/2. OZ člen 190, 193. ZPP člen 8, 286b, 286b/1.
skupno premoženje razvezanih zakoncev - premoženjska razmerja med bivšima zakoncema - izpodbojna zakonska domneva - domneva o enakih deležih zakoncev - nematerialni prispevek zakoncev - večji prispevek enega zakonca - izračun deležev - metodološki napotek - sredstva za preživljanje - prirast - gradnja - verzijski zahtevek - povrnitev vlaganj - neupravičena obogatitev - obseg vrnitve - izguba soposesti
Pri ugotavljanju deležev na skupnem premoženju ne gre za računske operacije, temveč celovito presojo vsakršnih prispevkov partnerjev v času trajanja njune življenjske in ekonomske skupnosti.
Graditelj mora svoj zahtevek uveljavljati proti tistemu, ki je bil lastnik nepremičnine v času, ko je bila gradnja končana, ta je bil namreč z njo obogaten. V primeru prenosa lastninske pravice graditelj proti pridobitelju nima verzijskega zahtevka, še vedno pa ga lahko uveljavlja proti prejšnjemu lastniku, saj njegova obogatitev še vedno obstaja.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00056756
ZPP člen 181, 181/2. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZZZDR člen 51, 51/2, 58, 58/2, 59, 59/1. ZKZ člen 18.
ugotovitvena tožba - pravna korist za vložitev ugotovitvene tožbe - pravni interes pri ugotovitveni tožbi - vknjižba lastninske pravice - učinek izvršljivosti - skupno premoženje zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju - zaščitena kmetija - delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - nesubstanciran dokazni predlog - relativna kršitev določb pravdnega postopka
ZPP v drugem odstavku 181. člena določa, da se ugotovitvena tožba lahko vloži, če je tako določeno s posebnimi predpisi, če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pristnost oziroma nepristnost kakšne listine, preden zapade dajatveni zahtevek iz takega razmerja, ali če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od vložitve take tožbe.
To pomeni, da lahko stranka neposredno na podlagi take ugotovitvene sodbe doseže vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi, kar pomeni, da ima takšna sodba že učinek izvršljivosti. Že to dejstvo po oceni sodišča druge stopnje zadošča za odločitev o obstoju pravnega interesa za vložitev takšne tožbe.
Glede na pritožbene navedbe sodišče druge stopnje dodaja, da toženka na spornih nepremičninah lastninske pravice ni pridobila na pravnoposlovni podlagi, pa tudi ne na podlagi dedovanja temveč v okviru pridobivanja skupnega premoženja zakoncev. Sicer pa Zakon o kmetijskih zemljiščih (18. člen ZKZ) omogoča, da je zaščitena kmetija v solasti prednika in potomca.
Po drugem odstavku 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je vse premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, njuno skupno premoženje.