motenje posesti - motilno dejanje - zadnje stanje posesti - uporaba dovozne poti - omejen in otežen dostop - samovoljno ravnanje - zapornica - prepovedni zahtevek - alternativni tožbeni zahtevek - prekluzivni rok - etažna lastnina - neprerekana dejstva
Tožeča stranka do svojih poslovnih prostorov lahko prihaja, vendar ne več na način, kot je prihajala do sedaj, to je po vzhodni poti mimo zapornice. To ji je tožena stranka s samovoljnim in protipravnim ravnanjem onemogočila.
SPZ člen 89, 89/2, 217, 217/2, 217/3, 218, 219. ZTLR člen 50, 54, 54/1, 54/2. ZPP člen 184, 184/2. ZZK-1 člen 19. ODZ paragraf 1460, 1461, 1462, 1463, 1464, 1479.
tožba na ugotovitev obstoja stvarne služnosti - priposestvovanje služnosti hoje in vožnje - sprememba tožbe - identičnost zahtevka - navidezni podredni zahtevek - dokazna ocena izpovedbe strank in priče - obseg priposestvovane služnosti - dejansko izvrševanje služnosti - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - načelo neposrednosti - pravica do pritožbe
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postavitev podrednega zahtevka zmotno obravnavalo kot spremembo tožbe, saj ne gre za nobeno od situacij iz drugega odstavka 184. člena ZPP, torej ne gre niti za povečanje obstoječega zahtevka niti za spremembo istovetnosti zahtevka niti za uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega. V obravnavani zadevi gre pri postavitvi podrednega zahtevka dejansko za zahtevek, ki je obsežen s primarnim zahtevkom.
Služnost se priposestvuje v obsegu, kot se je dejansko izvrševala brez nasprotovanj. Res je sicer, kar je izpostavilo sodišče prve stopnje, da se mora stvarna služnost izvrševati na način, ki najmanj obremenjuje služno stvar (50. člen ZTLR in 219. člen SPZ). Navedeno pomeni, da jo je treba izvrševati obzirno, ne predstavlja pa podlage za to, da bi se obstoj služnosti lahko ugotovil v manjšem obsegu, kot se je dejansko 20 let izvrševala.
najemna pogodba za stanovanje - neprofitna najemnina za stanovanje - v denacionalizacijskem postopku vrnjene nepremičnine - primerno stanovanje kot pravni standard - pravna in dejanska podlaga tožbenega zahtevka - pravilna izpolnitev pogodbe - navidezna kumulacija zahtevkov - pravni interes za tožbo - dajatveni zahtevek
Pravna in dejanska podlaga vseh zahtevkov je ista. Temeljijo na trditvah o istem najemnem razmerju in merijo na pravilno izpolnitev najemne pogodbe. Razlika med njimi je le v obsegu upravičenj, ki naj bi pripadala tožnikom iz tega razmerja.
Razlika v pravnih podlagah zahtevkov je le navidezna. Tako kot izpolnitveni zahtevek, ki se po pritožbenih navedbah odraža v podredno postavljenih zahtevkih, je tudi zahteva za zagotovitev primernega stanovanja, na kateri temelji primarno postavljeni zahtevek, po svoji vsebini zahteva za (pravilno) izpolnitev najemne pogodbe.
Tožnikova zahteva za zagotovitev stanovanja, ki bo ustrezalo standardu primernega stanovanja, kot je opredeljeno v SZ-1, nima podlage v zakonu. S sklenitvijo najemne pogodbe je tožnik sprejel predmet pogodbene obveznosti.
Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 38, 39, 58. ZSZ člen 13, 22, 64. ZLNDL člen 2, 2/1.
pridobitev lastninske pravice - denacionalizacija - nacionalizirana nepremičnina - priposestvovanje nepremičnine - pravica brezplačnega uživanja - pravica uporabe - preoblikovanje družbene lastnine v lastninsko pravico
Pravica brezplačnega uživanja je bila po svoji vsebini istovrstna pravici uporabe in je bila tako kot pravica uporabe, pridobljena po drugih predpisih, podlaga za preoblikovanje v lastninsko pravico po prvem odstavku 2. člena ZLNDL.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00048986
SPZ člen 92, 99. SZ-1 člen 111. ZPP člen 7, 212, 115, 258, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22.
tožba za izpraznitev nepremičnine - dogovor o uporabi nepremičnine - dokazno breme stranke - nedokazanost - uporaba nepremičnine brez pravne podlage - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - zaslišanje strank - načelo obojestranskega zaslišanja strank - kršitev načela zaslišanja stranke - izjema od načela kontradiktornosti - pravica do izjave stranke - pravica do enakega varstva pravic - zloraba pravice do izjave
Sodišče prve stopnje s tem, ko toženke ni zaslišalo, ni kršilo njene pravice do izjave. Izvedba dokaza z zaslišanjem strank namreč ni namenjena izjavljanju stranke, ampak dokazovanju spornih dejstev.
Ravnanje sodišča prve stopnje, ki je v postopku zaslišalo le oba tožnika, bi lahko predstavljalo kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, a le v primeru, če bi sodišče v dokaznem postopku brez utemeljenih razlogov zaslišalo le tožnika, toženki pa bi to pravico odreklo. Kdaj lahko sodišče odloči, da zasliši le eno stranko, določa 258. člen ZPP. To lahko stori v primeru: 1. ko eni stranki niso znana sporna dejstva, 2. ko zaslišanje ene stranke ni mogoče in 3. ko ena stranka kljub pravilnem vabljenju ne pride na zaslišanje ali noče izpovedati. Sodišče prve stopnje se je v razlogih oprlo na zadnje naveden primer.
Za zaključek glavne obravnave brez izvedbe dokaza z zaslišanjem toženke v konkretnem primeru ni bilo procesnih ovir.
Toženka ni dokazala pravnega naslova (dogovora) za uporabo sporne nepremičnine.
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-1, 40/1-2, 97, 97/1, 97/1-1. SPZ člen 49. ZGD-1 člen 475, 475/6, 517, 518.
vknjižba lastninske pravice na nepremičnini - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve - učinki zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve - zemljiškoknjižno dovolilo - overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu - izročitev nepremičnine kot stvarnega vložka gospodarski družbi
Pri izročitvi nepremičnin kot stvarnega vložka je potrebno upoštevati 49. člen SPZ, ki določa da se za pridobitev lastninske na nepremičnini zahteva vpis v zemljiško knjigo, vpis pa se opravi na podlagi listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo. To pomeni, da je treba šteti, da je izročitev nepremičnine kot stvarnega vložka opravljena, ko družba na temelju ustrezne listine pridobi možnost vpisa v zemljiško knjigo2. Takšno možnost pa daje šele zemljiškoknjižno dovolilo, na katerem je podpis overjen. Ker je bil podpis na Dogovoru o vplačilu stvarnega vložka, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, overjen po datumu od katerega učinkuje prepoved odtujitve in obremenitve, je na podlagi 99. člena ZZK-1 zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve ovira za vpis lastninske pravice na predlagatelja.
ugotovitev lastninske pravice na delu nepremičnine - lastninska pravica na stavbi - dokazna ocena - izvedenec geodetske stroke - dejanska etažna lastnina - pravica uporabe - dogovor o uporabi solastne nepremičnine - lastninjenje družbene lastnine - prenos lastninske pravice na delu nepremičnine
Z opredelitvijo posameznih delov in skupnega dela stavbe z darilno pogodbo je bila vzpostavljena dejanska etažna lastnina in lastninsko razmerje na vtoževanem (funkcionalnem) zemljišču. Spričo jasnega zemljiškoknjižnega dovolila, ki je bilo podlaga za vpis lastninske pravice toženke na spornih nepremičninah v zemljiški knjigi, je zmotno pritožbeno naziranje, da je šlo zgolj za dogovor o uporabi. Dodatni dogovor o začasnem načinu uporabe funkcionalnega zemljišča ob jasnem zemljiškoknjižnem dovolilu ne vpliva na vzpostavitev dejanske etažne lastnine in lastninska razmerja na stavbi in funkcionalnem zemljišču.
(So)lastnik stavbe v dejanski etažni lastnini s skupnim delom stavbe oziroma funkcionalnim zemljiščem ni mogel razpolagati drugače kot s stavbo. Tako zemljišče je bilo namreč izven pravnega prometa, pogodbena določila o razpolaganju s takim zemljiščem bi bila nična.
ZVEtL-1 člen 42, 42/2, 43, 43/1, 44, 44/1, 48, 48/5. ZGJS člen 1.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi - javno dobro - grajeno javno dobro - izvedensko mnenje - infrastruktura
Zmotno je stališče pritožbe, da je dejanska/pretekla redna raba zemljišča lahko kvečjemu dodatni kriterij k odločilnemu kriteriju, ki je (po zmotnem mnenju udeleženke) opredelitev pripadajočega zemljišča v prostorskih in upravnih aktih (ta predstavlja zgolj enakopraven kriterij). ZVEtL-1 meril za določitev obsega pripadajočega zemljišča ne obravnava več izključujoče in ne določa njihovega vrstnega reda, temveč jih našteva primeroma. Sodišču omogoča, da s sočasno uporabo vseh naštetih enakovrednih meril na najprimernejši način določi obseg pripadajočega zemljišča.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00049115
ZVEtL-1 člen 43.
pripadajoče zemljišče - pripadajoče zemljišče k več objektom - skupno funkcionalno zemljišče - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - izvedensko mnenje - javno dobro - naravna vrednota
Sklicevanje na določbe ZON samo po sebi še ne izkazuje, da sporna parcela predstavlja naravno vrednoto lokalnega pomena. Naravne vrednote so namreč lahko v lasti tako fizičnih kot tudi pravnih oseb oziroma v lasti države ali lokalne skupnosti. Pritožnica pa za svoje navedbe ni predložila ustreznih dokazov in se tudi ni argumentirano soočila z izvedenskim mnenjem izvedenke urbanistične stroke, zato ni razloga, da pritožbeno sodišče odločitvi sodišča prve stopnje ne bi sledilo.
vzpostavitev prejšnjega stanja - odstranitveni zahtevek - plačilo uporabnine - izračun prikrajšanja - dokaz z zaslišanjem prič - zavrnitev dokaznih predlogov - izvedenec geodetske stroke - nepotreben dokaz z izvedencem - meteorne vode - zamakanje - dokazna ocena
Po drugem odstavku 287. člena ZPP lahko sodišče zavrne predlagan dokaz za katerega meni, da ni pomemben za odločbo, vendar mora pri tem ravnati tako, da ne poseže v strankino pravico do izjave. Sodišču pa ni treba izvajati dokazov, ki so nepotrebni, ker je dejstvo že dokazano; nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, ni pravno odločilno, ali gre za dokaz, ki je popolnoma neprimeren za ugotovitev dejanskega stanja. Sodišče tudi ni dolžno izvajati dokazov za ugotavljanje že dokazanih dejstev.
Če stranka z neprimernim dokazom (po oceni pritožbenega sodišča bi stranka s pooblaščencem, ki je odvetnik, morala in mogla vedeti, da se višina parcele ugotavlja z izvedencem geodetske in ne gradbene stroke) dokazuje neko dejstvo, ji to ne more (sme) omogočiti navajanja novih dokazov mimo pravil prekluzije.
priposestovanje - lastninska pravica - priposestvovanje lastninske pravice - zakupna pogodba - dokazi in dokazna ocena - prodajna pogodba - sklenitev pogodbe - dobra vera - opravičljiva zmota - pravica do izjave
Priposestvovalec v opravičljivi zmoti glede svoje lastninske pravice mora utemeljeno misliti, da so se stekle vse predpostavke za pridobitev lastninske pravice. Toženec iz vsebine listine, ki predstavlja pogodbeno razmerje med pravdnima strankama, tudi po presoji pritožbenega sodišča ni mogel utemeljeno izvajati svoje dobre vere o tem, da je bil dogovor pravdnih strank usmerjen v pridobitev lastninske pravice.
negatorna tožba - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - imisije - prepovedane imisije - odstranitev vira škodne nevarnosti - hrup - gostinska dejavnost - test sorazmernosti - hrup, ki presega normalne (običajne) meje kot pravni standard - praktična konkordanca - krajevno običajne meje - pravni standard
Utemeljeni so očitki toženca o zmotni uporabi materialnega prava v zvezi s presojo pravnega standarda preseganja običajne meje in z njim povezanega vprašanja ustreznosti izrečenega ukrepa (prepoved opravljanja gostinske dejavnosti in sklepanja novih najemnih pogodb, po katerih bi se v tem delu nepremičnine opravljala gostinska dejavnost), saj le-ta ni bil materialnopravno pravilno zapolnjen, čeprav je toženec, na kar opozarja tudi v svoji pritožbi, že v postopku pred sodiščem prve stopnje ugovarjal, da predstavlja prepoved opravljanja dejavnosti in sklepanja novih najemnih pogodb prekomeren in nesorazmeren poseg, ki pomeni kršenje njegove pravice do svobodne gospodarske pobude iz 74. člena URS in pravice do lastnine iz 67. člena URS. V tem konkretnem primeru, ko si konkurirata na strani tožnika pravica do zdravega življenjskega okolja, ki se navzven kaže predvsem kot pravica tožnika do mirnega bivanja v lastni nepremičnini in nočnega počitka, na strani toženca pa pravici do svobodne gospodarske pobude in do lastnine, ki se v tem konkretnem primeru udejanjata kot pravica uporabljati nepremičnino za opravljanje točno določene (t.j. gostinske) dejavnosti in pravica razpolagati z nepremičnino z njenim oddajanjem v najem za opravljanje točno določene (t.j. gostinske) dejavnosti, bi moralo sodišče prve stopnje, da bi pravilno uporabilo materialno pravo in pravilno zapolnilo pravni standard krajevno običajnih mej ter ustreznosti ukrepa za preprečevanje ugotovljenih prepovedanih imisij, opraviti še praktično konkordanco, test sorazmernosti. Da je lahko poseg v pravico sploh dopusten morajo biti izpolnjeni trije pogoji. Po prvem pogoju mora biti poseg v pravico nujen, kar pomeni, da cilja, ki se s tem posegom zasleduje, ni mogoče doseči z nobenim blažjim posegom. Poseg mora biti tudi primeren, da se z njim doseže zaželen in ustavno dopusten cilj (varstvo pravic drugih ali javnega interesa). Prav tako pa je za končno oceno nujnosti posega potrebno tehtati pomembnost prizadete pravice, ki se s posegom omejuje, v primerjavi s pravico, ki se želi s tem posegom zavarovati. Zadnje je tako imenovana sorazmernost v ožjem smislu.
Predhodno že citirana navedba iz 5. točke prvega odstavka 43. člena ZN je namenjena potrditvi dejstva, da je bil notarski zapis s strani notarja strankam oz. udeležencem prebran in da so ga le-ti odobrili. Tudi po oceni pritožbenega sodišča v tej zvezi ni potreben dobesedni prepis citirane določbe, ampak zadošča, da je iz vsebine notarskega zapisa nedvomno razvidno, da so bile stranke seznanjene z vsebino citirane določbe in da so s podpisom notarskega zapisa vsebino le-tega potrdile oz. ga odobrile. Vpogled v predmetni notarski zapis notarke A. A. (priloga B1 spisa) ne pušča nobenega dvoma o tem, da je bil ta strankama prebran (nasprotnega v bistvu pritožba niti ne trdi), da sta bili le-ti seznanjeni oz. opozorjeni na določbe 43. člena ZN, in "da sta izjavili, da pri dogovorjenem poslu vztrajata ter ta notarski zapis odobrita in ga podpišeta", kar sta vse potrdili s podpisi na vsaki posamezni strani notarskega zapisa. Brez dvoma navedeno zadošča, nasprotno prizadevanje pritožbe, ki v odsotnosti dobesednega prepisa citirane določbe predmetnemu notarskemu zapisu "jemlje" vsako veljavo (tako značaj javne listine, kot tudi učinek neposredne izvršljivosti) pa temelji na pretiranemu formalizmu oz. črkobralstvu, ki mu po povedanem ne gre slediti.
STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00049040
ZIZ člen 272. SPZ člen 33.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - izvrševanje posesti - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - uporaba parkirišča - pripadajoče zemljišče k stavbi - postavitev zapornice - postavitev zapornice kot motilno dejanje - poseg v obstoječe posestno stanje - pasivna legitimacija upravnika
V motenjskem sporu ni pasivno legitimiran zgolj tisti, ki motilno dejanje neposredno izvrši (ali ga naroči). Se pa razlikuje glede vprašanja, ali za pasivno legitimacijo zadošča, da je nekdo dejanje odobril (oz. mu ni nasprotoval), ali pa mora biti poleg odobritve (oz. nasprotovanja) dejanje tudi v njegovo korist. V zvezi s tem se pritožbeno sodišče pridružuje prepričljivejšim razlogom odločb, ki izhajajo iz stališča, da mora biti poleg kasnejše odobritve ali nasprotovanja motilno dejanje tudi v korist osebe, za katero se trdi, da je pasivno legitimirana.
Glede vprašanja, ali imajo etažni lastniki posest na parkiriščih pred večstanovanjskimi stavbami v mestnih naseljih, sodna praksa ni (bila) enotna. Vendar pa, če je mogoče pred leti najti v sodni praksi glede tega vprašanja nasprotujoča si stališča, je v novejši sodni praksi večinsko sprejeto, da etažni lastniki imajo posest na parkirišču. Etažni lastniki večstanovanjske stavbe, ki zahtevajo posestno varstvo na parkiriščih, za katere zatrjujejo, da predstavljajo pripadajočo zemljišče k večstanovanjski stavbi v njihovi etažni lastnini in dokažejo (so)uporabo parkirišča, so upravičeni do posestnega varstva ne glede na to, da na njem lahko občasno (če je prostor) parkirajo tudi drugi, ki ne prebivajo v večstanovanjski stavbi. Ni namreč bistveno, kako pogosto tožniki prihajajo in parkirajo na parkirišču, ampak da svojo (so)posest izvajajo kontinuirano in da je vedno prisoten njihov animus possidendi.
sodno varstvo posesti - posestno varstvo - subjektivni rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok za tožbo - materialni rok - zavrženje tožbe kot prepozne - prepozna tožba - dokazno breme - nedovoljene pritožbene novote
Vsi našteti dokazi zadostujejo za izkaz verjetnosti, da je navedba tožene stranke v odgovoru na tožbo, da je tožba vložena po izteku roka iz 32. člena SPZ, utemeljena. Posledično je bilo na tožeči stranki dokazno breme, da z večjo stopnjo verjetnosti dokaže, da je tožba vložena v roku iz 32. člena SPZ. Tega dokaznega bremena pa tožeča stranka v postopku na prvi stopnji ni zmogla.
varstvo lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - negatorna tožba (opustitvena tožba) - opredelitev vrednosti spornega predmeta - aktivna legitimacija za negatorno tožbo - solastnina - varstvo solastnika - upravičenja solastnika - zamenjava ključavnice - predhodno vprašanje - reševanje predhodnega vprašanja - ugotovitev lastninske pravice na stvari kot predhodno vprašanje - učinek rešitve predhodnega vprašanja - nasprotna tožba - ločeno obravnavanje nasprotne tožbe - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka ali naroka - pristojnost za odločanje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje - izločitev sodnika - pristojnost za odločanje o izločitvi sodnika - popravni sklep - zavrženje dela tožbe - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Toženca v pritožbi ne navajata razlogov glede zavrženja dela tožbe, temveč izpodbijata odločitev, s katero je sodišče tožbenemu zahtevku ugodilo. Ker toženca vztrajata, da bi moralo sodišče zavreči celotno tožbo, za pritožbo zoper odločitev, s katero je zavrglo njen del in s katero sta torej uspela, nimata pravnega interesa.
Med pravdnimi strankami je sporno vprašanje (so)lastninske pravice toženca na parceli 1313/2 in vprašanje (so)lastninske pravice tožnice na parceli 2104, o čemer pa je sodišče, skladno s 13. členom ZPP, odločalo kot o predhodnem vprašanju z učinkom v tej pravdi. Ker zakon ne predpisuje dolžnosti prekinitve postopka v primeru, kadar se predhodno vprašanje že rešuje v posamični pravdi, sodišče s svojo odločitvijo ni zagrešilo procesne kršitve.
Pravilo, da je sodišče dolžno izvesti predlagane dokaze, je izraz ustavne pravice do enakega varstva pravic v postopku oziroma pravice do poštenega sojenja. Vendar to pravilo ni absolutno ter sodišče dokaza ni dolžno izvesti, če obstajajo za to sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi.
S tem, ko sta toženca zamenjala ključavnico v vrtnih vratih in daljinca drsnih vrat ter tožnici v celoti onemogočila dostop do prizidka, v obsegu, kot ga je v last prejela po darilni pogodbi, sta kršila določila same pogodbe, hkrati pa tožnico neupravičeno vznemirjala v dotedanjem načinu izvrševanja njene pogodbeno pridobljene lastninske in solastninske pravice oziroma jo iz posesti izključila.
motenje posesti - dostop do nepremičnine - sprememba obstoječega posestnega stanja
Res je, da je tožba navajala, da preko robnika višine 13 cm tožniki ne morejo voziti do svoje hiše. Vendar je pomembno, da je bilo ugotovljeno, da ravnanje toženk otežuje vožnjo in spreminja dotedanji način izvrševanja posesti, kar pa pomeni motenje posesti (ne glede na to, da ne drži, da tožnice zaradi robnika v višini 13 cm ne bi mogle voziti do hiše).
Povsem izkustveno je, da je potrebno peljati preko višjega robnika precej bolj pazljivo in počasneje, kot preko nižjega, zaradi česar je poseg v del dovozne poti z znižanim robnikom vsekakor sprememba posestnega stanja, kar pa seveda predstavlja motenje posesti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00049710
ZIZ člen 272. SPZ člen 99. ZPP člen 108, 108/4.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pomanjkljivost tožbe - določljivost tožbenega zahtevka - prepoved odplačnega zastopanja - načelo relativnosti obligacijskih razmerij - notranje pooblastilno razmerje - aktivna legitimacija - vznemirjanje lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - varstvo lastninske pravice
V obligacijskem pravu velja načelo relativnosti razmerja, kar pomeni, da pogodba ustvarja pravice in obveznosti za pogodbeni stranki. Tožnik kot tretja oseba ne more posegati v obstoječe pogodbeno razmerje med drugimi. Ne more torej doseči odpovedi ali preklica pooblastila, ki so ga pooblastiteljice dale toženki. Ker tožnik ne more biti aktivno legitimiran za poseganje v pooblastilno razmerje z zahtevkom na prepoved zastopanja pooblastiteljic s strani toženke kot njihove pooblaščenke (odvetnice), pogoj izkazane verjetnosti obstoja terjatve ni izpolnjen. Tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe je bil zato pravilno zavrnjen.
SPZ člen 213, 217, 269. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
obstoj stvarne služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti - obseg in vsebina stvarne služnosti - izvrševanje stvarne služnosti - vsebina služnosti - priposestvovalna doba - nasprotovanje izvajanju služnosti - pravilna uporaba materialnega prava - dokazna ocena - določnost in izvršljivost izreka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev dokaznega predloga - pravica do izjave
Sodišče prve stopnje je vtoževano služnost omejilo za potrebe obdelovanja in uporabe travnika in sadovnjaka. V presežku, za obdelovanje in uporabe vrta, je po ugotovitvi, da se razširitev služnosti ni izvajala brez nasprotovanja toženca v potrebni dvajsetletni priposestvovalni dobi, tožbeni zahtevek zavrnilo.
V sodbi za ugotovitev stvarne služnosti je treba natančno ugotoviti njeno vsebino. Pri priposestvovanju vsebino služnosti določa način dejanskega izvrševanja v celotni priposestvovalni dobi. Odvisen je od sredstev, s katerimi se je služnost izvrševala, od trase poti, ki se je uporabljala, ter od potreb gospodujočega zemljišča. Če se ugotovi, da se je služnost izvajala le za točno določen namen (potrebe) gospodujočega zemljišča, je treba ugotovljeno vsebino stvarne služnosti opisati v izreku sodbe.
Vsebina služnosti zagotavlja služnostnemu upravičencu uporabo služeče nepremičnine na način, ki ustreza vsebini služnosti. Pri služnosti poti se odraža v ponavljajočih se dejanjih služnostnega upravičenca. Služnostni upravičenec zaporedoma uporablja služečo nepremičnino, kar mora lastnik služeče nepremičnine trpeti (prvi odstavek 213. člena SPZ). Iz narave služnostne pravice, ki predstavlja omejitev lastninske pravice (breme) lastnika služeče nepremičnine, izhaja, da jo je treba izvajati obzirno in le v obsegu, ki ustreza njeni vsebini. Stvarne služnosti se morajo utesnjevati, kolikor dopuščata njen namen in narava. Velja splošno pravilo, da spremenjene potrebe gospodujočega zemljišča ne opravičujejo razširitve stvarne služnosti.
Stvarna služnost nastane s priposestvovanjem, če je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost dvajset let, lastnik služeče stvari pa temu ni nasprotoval (drugi odstavek 217. člena SPZ).
Pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu zadeve tudi ni našlo tistih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.