CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00063888
ZPP člen 156, 156/1, 325, 358, 366, 366/1. ZNP-1 člen 37, 40, 40/1. SPZ člen 70, 70/2, 70/4, 70/5.
delitev solastnine - civilna delitev - razdelitev solastnine z izplačilom preostalih solastnikov - upravičen interes za prevzem solastnih nepremičnin - višina solastniškega deleža - izplačilo vrednosti solastninskega deleža - predmet delitve - vsebina predloga za delitev solastnine - obveznost odločiti o predlogu - odločitev o celotnem predlogu stranke - dopolnitev sklepa - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - pravni interes za pritožbo - pripombe stranke - prošnja za preložitev obravnave - separatni stroški - povrnitev separatnih stroškov
Posebna oblika civilne delitve je določena v petem odstavku 70. člena SPZ. Če takšno obliko delitve predlaga več solastnikov, ima prednost tisti, ki ga določi sodišče, upoštevaje velikost idealnih deležev, dosedanji način rabe stvari in potrebe solastnikov. Ti kriteriji so enakovredni.
Vrstni red izkazanega namena za prevzem nepremičnin ni pravno odločilen. Tudi če bi nasprotna udeleženka izkazala, da lahko preostale solastnike v celoti izplača, ob tem, ko je to izkazal tudi peti predlagatelj, odločitev sodišča ne bi mogla biti drugačna. Tudi v tem primeru bi (v korist petega predlagatelja) prevladal kriterij višine solastninskih deležev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00064346
ZPP člen 328, 328/1. ZNP člen 21, 37. ZVEtL-1 člen 3.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - vpis v zemljiško knjigo - popravni sklep - poprava očitne pisne pomote - pogoji za izdajo popravnega sklepa - razlogi za dovoljenost popravnega sklepa - pravna podlaga za izdajo sklepa - pritožba zoper popravni sklep
Dejstvo, da sodišče prve stopnje ni navedlo pravne podlage za svojo odločitev, še ni razlog za razveljavitev odločitve oziroma nanjo to ne vpliva. Pravna podlaga izpodbijanega sklepa v nepravdnem postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča (ki se je vodil po določbah ZVEtL-1, hkrati pa se uporabljajo tudi določbe SPZ, ki je glavni predpis, ki ureja lastninskopravna razmerja na nepremičninah) je določba 328. člena ZPP, ki se uporablja v skladu s 3. členom ZVEtL-1 in 37. členom ZNP. Ta določa, da lahko sodnik kadar koli popravi napake v imenih in številkah ter druge pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe (tu sklepa) z izvirnikom.
Izpodbijani popravni sklep v pisnih napakah predstavlja le izvedbo tehnične narave, gre za preimenovanje nepremičnine, stavbe v parcelo, potreben zaradi vpisa v zemljiško knjigo, in v ničemer ne posega vsebinsko v prejšnjega. Z izpodbijanim sklepom ni nič drugače odločeno, kot je predlagatelj opisal v predlogu sporno razmerje. Glede na to, da pritožnik ne trdi, da ne gre pri nepremičnin parc. št. 440/57 za (skupno) pripadajoče zemljišče, je izpodbijani sklep skupaj s prvotnim sklepom kvečjemu pritožniku v korist, saj se bo sedaj zgolj udejanjilo (z vpisom v ZK) tisto, kar je že bilo pravnomočno urejeno.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - omejeno število vlog v sporu majhne vrednosti - nedopustne novote - stroški upravljanja, obratovanja in vzdrževanja - izterjava stroškov
Plačilo, ki ga je sodišče naložilo toženki, brez dvoma posega v njeno ustavno pravico do zasebne lastnine, vendar ta poseg nikakor ni neupravičen, upoštevaje ugotovljeno dejansko stanje, na katerega je pritožbeno sodišče vezano, ter zakonska pooblastila upravnika pri izterjavi stroškov obratovanja, vzdrževanja in upravljanja stavbe, kot jih je sodišče prve stopnje pravilno navedlo v razlogih sodbe.
ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72, 72/2. SPZ člen 9, 27, 28, 43, 43/2, 269. ZPP člen 8.
priposestvovanje lastninske pravice - priposestvovalna doba - domneva dobre vere - dobroverna posest - dobra vera priposestvovalca - opravičljiva zmota priposestvovalca - pravni naslov za posest - veljavni pravni temelj - izročilna pogodba - meja med parcelama - uporaba dela nepremičnine - obseg zemljišča - skrbnost lastnika stvari - standard povprečno skrbnega človeka - dokazna ocena - pravica do izjave - gradbeno dovoljenje - gradnja nadomestnega objekta - pravica do izjave stranke
Za primere, ko je priposestvovalna doba pričela teči v času veljavnosti ZTLR in se do uveljavitve SPZ ni iztekla, priposestvovanje nastopi le, če je posest od uveljavitve SPZ do izteka priposestvovalne dobe (v katero se všteva tudi doba, pretekla v času veljavnosti ZTLR) dobroverna in lastniška.
Zgolj dolgotrajna nemotena uporaba zemljišča za pridobitev lastninske pravice ne zadostuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00063983
ZPP člen 274, 276. ZVEtL člen 21, 26, 26/5, 27, 27/1. OZ člen 768, 771, 772. SZ-1 člen 64. SPZ člen 118, 118/5.
etažna lastnina - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - procesna ovira - procesne predpostavke - zavrženje predloga - preizkus po uradni dolžnosti - pravnomočno razsojena stvar - obnova postopka - objektivna istovetnost - subjektivne meje pravnomočnosti - sodelovanje stranke v postopku - pravica do izjave - formalni udeleženci - materialni udeleženci - razmerje med upravnikom in etažnimi lastniki - upravnik kot zastopnik etažnih lastnikov - obvestilo o poteku postopka - mandatna pogodba - pravna varnost
Namen novele ZVEtL-A je bil, da prepreči širjenje učinka subjektivnih meja pravnomočnosti izdanih odločb na osebe, ki v postopku niso sodelovale.
Ker je razmerje med etažnimi lastniki in upravnikom podobno razmerju s pooblaščencem, morebitna kršitev upravnikove obveznosti nadaljnjega obveščanja ne more pomeniti podlage za zaključek, da etažni lastniki o postopku niso bili obveščeni in jih zato odločitev sodišča o določitvi pripadajočega zemljišča ne zavezuje.
sodna ureditev meje - potek meje - vrednost spornega mejnega prostora - ureditev meje na podlagi zadnje mirne posesti - ureditev meje na podlagi pravične ocene - pravni standard
Po zadnji mirni posesti zaradi posesti dovoza s strani obeh strank, ureditev meje ni mogoča. Pravni standard pravične ocene praviloma pomeni razpolovitev mejnega prostora. Ker v ugotovljenih okoliščinah kakšna drugačna razmejitev kot razpolovitev že zaradi konfiguracije dovoza ne pride v poštev, je sodišče prve stopnje ravnalo materialnopravno pravilno, ko je dovoz, torej sporni mejni prostor med stavbama št. 40 in 41, razdelilo na polovico.
ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 343, 343/4, 365, 365-1. SPZ člen 33, 33/1, 34, 35.
posestno varstvo - motenje posesti - soposest - ugovor pasivne legitimacije - starost stranke v postopku - lastnik nepremičnin - način izvrševanja posesti - samovoljno ravnanje - ekonomski interes v posestnem sporu - nova pot - kršitev pravice do enakega varstva pravic - petitorna pravda - nedovoljena pritožba - pomanjkanje pravnega interesa - ugodna odločba za stranko
V obravnavanem primeru je bilo samovoljno poseženo na dovozno pot tožnikov, ki so se morali zato začeti voziti po drugi poti. Sam obstoj alternativne poti ni pomemben, saj je tožena stranka z zaprtjem dotedanje poti in vzpostavitvijo nove poti samovoljno posegla v obstoječe posestno stanje. Vprašanje, ali je nova pot boljša ali slabša, ni pomembno.
prijava terjatev - prepozna prijava terjatve - terjatev na povrnitev potrebnih in koristnih stroškov - stvarnopravne reparacije - terjatev, nastala po začetku stečajnega postopka - verzijski zahtevek - kondikcijski zahtevek
Upnikova terjatev za povračilo stroškov, ki je verzijske narave, je nastala po začetku stečajnega postopka, prav tako tudi ne gre za katero od terjatev, za katere ZFPPIPP določa, da se plačajo iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upnikov. Sodišče prve stopnje je zato zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko je prijavo terjatve upnika kot prepozno zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00063424
ZPP člen 133, 133/1, 142, 142/3, 142/4, 214, 214/1, 224, 224/1, 298, 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 67, 67/2, 115.
poslovna stavba - upravnik - posebni skupni del - delitev po solastniških deležih - posli rednega upravljanja - obratovalni stroški in stroški upravljanja - varnostno-receptorska služba - površina poslovnih prostorov - bistvena kršitev določb postopka - pravica do izjave - pravilna vročitev - vročanje vabila na narok za glavno obravnavo - prevzem sodnega pisanja - nedovoljena pritožbena novota - dokaz z zaslišanjem strank - odstranitev stranke z naroka - vzdrževanje reda na glavni obravnavi - neobrazloženo prerekanje trditev nasprotne stranke - prekluzija navajanja dejstev - etažni načrt - dejanska etažna lastnina
Zaslišanje stranke kot dokaznega sredstva nima zveze s pravico stranke, da se izjavi o pravnih in dejanskih vidikih spora, da predlaga dokaze in se izjavi o navedbah nasprotne stranke.
Tako odločitev, da se zaslišanje prekine, kot odločitev, da se zakonitega zastopnika odstrani iz razpravne dvorane, predstavljata sklepa procesnega vodstva razpravljajoče sodnice, glede katerih se je toženka imela možnost izjasniti v pritožbi.
Kataster stavb je temeljna evidenca, v katero se evidentirajo podatki o stavbah in delih stavb, preizkus etažnega načrta pa je v pristojnosti GURS. Ta je v upravnem postopku njegovo pravilnost tudi potrdila, zato je sodišče prve stopnje pravilno sprejelo tožničin ključ delitve stroškov, ki se na ta elaborat opira.
ZPP člen 286b, 286b/1. SPZ člen 31, 33, 33/1, 33/2.
sodno varstvo posesti - motenje posesti - zadnje stanje posesti - motilno dejanje - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - dejanska oblast nad stvarjo - pravica do samopomoči - menjava ključavnice - soposest - ekonomski interes - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev
Neposredno pred toženkinim motilnim ravnanjem (21. 10. 2019) je toženec razpolagal s ključi hiše, možnost je imel samostojno vstopati vanjo (kot tudi v garažo oziroma drvarnico) in tega mu ni nihče preprečeval. Tudi če bi se izkazalo, da vseh prostorov ni dejansko uporabljal, to na odločitev o motenju posesti ne bi vplivalo.
Za posest prostorov ni odločilno, da jih posestnik ves čas uporablja. Ob upoštevanju posestne volje (animus possidendi) ima že z možnostjo uporabe dejansko oblast nad stvarjo.
Pogoj za pravico do samopomoči je, da je nevarnost neposredna, da je samopomoč takojšnja in nujna ter da način samopomoči ustreza okoliščinam, v katerih obstaja nevarnost. Toženkino ravnanje ni bilo ne takojšnje ne nujno, saj je na zatrjevana motilna ravnanja tožnika odreagirala z znatnim časovnim zamikom.
Posestno varstvo je namenjeno predvsem preprečevanju samovoljnega ravnanja, zato je ekonomski interes načeloma podan vedno, kadar se z zahtevanim posestnim varstvom ta namen lahko uresniči. V obravnavanem primeru so ti pogoji nedvomno izpolnjeni.
SPZ člen 119, 119/4, 119/6. SZ-1 člen 37, 37/5, 41, 41/1, 44, 44/3. SZ-1E člen 41, 41/1, 41/3, 41/4.
gospodarski spor majhne vrednosti - izterjava vplačil v rezervni sklad - upravljanje večstanovajskih stavb - aktivna legitimacija upravnika večstanovanjske stavbe - povišanje prispevka etažnih lastnikov v rezervni sklad - potrebna večina etažnih lastnikov - stavba z več vhodi - rezervni sklad - namen instituta - zbor etažnih lastnikov - vabilo
Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da glede na okoliščine obravnavanega primera, za odločitve v zvezi z rezervnim skladom za vhod na naslovu Ulica 7 zadostuje večina etažnih lastnikov na omenjenem naslovu in ne na ravni celotne stavbe. Ker so etažni lastniki vhoda na naslovu Ulica 7 leta 1995 sklenili pogodbo o upravljanju, ki z uveljavitvijo SZ-1 ni prenehala veljati, in je bila tožeča stranka stranka imenovana za upravnika vhoda (in ne celotne večstanovanjske stavbe), ni v nasprotju s SZ-1, če do ureditve enotnega rezervnega sklada vodi sredstva obveznega rezervnega sklada posebej za ta vhod.
Zavzeto stališče sodišča prve stopnje dodatno potrjuje tudi dejstvo, da je novela SZ-1E v 41. členu uredila situacije, kot je obravnavana. V prvem odstavku namreč določa, da etažni lastniki večstanovanjske stavbe, ki imajo na dan uveljavitve tega zakona določenih več upravnikov (po vhodih), v petih letih od uveljavitve tega zakona določijo enega upravnika, ki za večstanovanjsko stavbo vzpostavi en rezervni sklad. Določbe ni mogoče razlagati tako ozko, da bi moral biti za vsak vhod imenovan drug upravnik, temveč je bistveno to, da so etažni lastniki odločitve o imenovanju upravnika in pogodbe o upravljanju sprejeli za vsak posamezni vhod posebej, četudi so se odločili za istega upravnika. Prav dejstvo, da je novela SZ-1, ki je bila sprejeta (šele) leta 2021, v prvem odstavku 41. člena določila prehodno obdobje, da se za večstanovanjsko stavbo oblikuje en rezervni sklad, potrjuje stališče sodišča prve stopnje, da je bilo tudi po sprejetju SZ-1 možno, da je imela stavba z več vhodi tudi več rezervnih skladov (in upravnikov).
motenje posesti - sodno varstvo posesti - posest - posestnik - zadnja mirna posest - posest na silo - hoja in vožnja po tuji nepremičnini - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - dovoljena samopomoč
Tudi posestnik, ki je pridobil posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, ima pravico do varstva, vendar pa je nima nasproti tistemu, od katerega je na tak način prišel do posesti, če je ta izvrševal dovoljeno samopomoč iz 31. člena tega SPZ (33. člen SPZ).
SPZ člen 24, 24/2. ZPP člen 7, 7/1, 8, 154, 154/3, 212, 258, 258/2, 262, 262/2.
motenje posesti - posestno varstvo posrednega posestnika - posredna posest lastnika - aktivna legitimacija družbe - aktivna legitimacija družbenika - ugovor pravice do posesti - nesklepčnost tožbe - pomanjkljiva trditvena podlaga - trditveno in dokazno breme - dokazna ocena - delni uspeh v pravdi - pravdni stroški po uspehu
Najemnica je svojo neposredno posest izvajala na podlagi najemne pogodbe, ki jo je sklenila s tožnico, kar pomeni, da je bila tožnica v tem primeru posredna posestnica in s tem upravičena zahtevati posestno varstvo. Vprašanje, ali je bila najemna pogodba veljavno sklenjena, je vprašanje o pravici, kar ni predmet postopka zaradi motenja posesti v skladu z določbami ZPP. Ker je bila tožnica posredna posestnica, je bila tako upravičena zahtevati posestno varstvo, posledično pa tožba zaradi tega ni nesklepčna.
Tožbo je treba brati kot celoto. Celotna tožba izhaja iz domneve tožnice, da je motilna ravnanja izvedel zgolj toženec in nihče drug.
ureditev razmerij med solastniki - solastnina nepremičnin - delitev solastnine - fizična delitev nepremičnin - ureditev razmerij med etažnimi lastniki - akt o ustanovitvi etažne lastnine - posli rednega upravljanja - uporaba vrta - pravno razmerje - določitev načina rabe nepremičnine - lastninska pravica na stanovanju - skupni del zgradbe - enostranski pravni posel - idealni delež solastnika - potrebna večina solastnikov - potrebna večina etažnih lastnikov - soglasje etažnih lastnikov - skupni deli - sosedsko pravo - sprememba okoliščin - pričakovana zasebnost - načelo sorazmernosti
Predlagateljica je s pridobitvijo lastninske pravice na stanovanju vstopila v solastninsko pravno razmerje, kot je bilo urejeno z aktom o ustanovitvi etažne lastnine.
Institut nadomestnega soglasja po naravi stvari omejuje lastninski položaj tistih solastnikov, ki niso soglašali s sprejetjem odločitve. Legitimen razlog te omejitve je v zagotavljanju delovanja skupnosti oseb, ki jih povezuje lastništvo etažnih enot v isti zgradbi in ki so zaradi tega neogibno soodvisne pri izvrševanju solastninskih upravičenj glede skupnih delov zgradbe.
Nasprotna udeleženca sta ob vstopu v solastniško razmerje vedela (ali vsaj mogla vedeti), da izključna raba vrta ne odraža njunih solastniških upravičenj na skupnih delih, in nista mogla računati z nespremenljivostjo ureditve, določene v Aktu o ustanovitvi etažne lastnine. Ob pridobitvi etažne lastnine sta mogla pričakovati le toliko zasebnosti, kolikor jo lahko nudi bivanje v dvostanovanjski stavbi s skromnim obsegom zemljišča okrog nje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00071101
SPZ člen 92. ZFPPIPP člen 248. OZ člen 190, 198. ZPSPP člen 29.
najemna pogodba - pravne posledice začetka stečajnega postopka - odpoved najemne pogodbe - izpraznitev in izročitev poslovnega prostora - lastninska (vindikacijska) tožba - ugovor pasivne legitimacije - dejanska posest - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina)
Najemna pogodba ne more predstavljati pravne podlage za zahtevek tožnika (najemodajalca) proti tožencu (najemniku) za vrnitev stvari. Taka odločitev sodišča prve stopnjeje materialnopravno zmotna. Tožeča stranka zahteva od tožene stranke, da se iz njenih poslovnih prostorov izseli in ji jih izroči v posest prav zato, ker je od Najemne pogodbe odstopila. Pravno podlago predstavlja v takem primeru 92. člen SPZ, iz katerega izhaja, da lahko lastnik od vsakogar zahteva vrnitev individualno določene stvari, pri tem pa mora dokazati, da ima na stvari, katere vrnitev zahteva, lastninsko pravico in da je stvar v dejanski oblasti toženca.
pridobitev lastninske pravice - pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - priposestvovanje po ODZ - aktivna legitimacija - priposestvovalna doba pravnih prednikov - dokazna ocena
Sodišče je sprejelo pravni sklep, da so že tožnikovi pravni predniki priposestvovali sporni parceli. Pravno podlago je pravilno našlo v paragrafu 1460 Občega državljanskega zakonika. Ta določa, da mora imeti priposestvovalec stvar v posesti, ki mora biti pravična, poštena in pristna ter mora trajati ves po zakonu določen čas. Upoštevaje načelno pravno mnenje razširjene seje Zveznega vrhovnega sodišča z dne 4. 4. 1960, ki za priposestvovanje nepremičnin določa 20-letno dobo, je zaključilo, da se je ta iztekla najkasneje leta 1958.
Tožnik je v postopku zatrjeval, da je pravni naslednik (dedič) po materi A. A. Vprašanje aktivne legitimacije v postopku na prvi stopnji nikoli ni bilo sporno.
Ker predložena listinska dokumentacija prepričljivo izkazuje, da sta bili sporni nepremičnini vrnjeni toženčevemu očetu že v letu 1946, da pa jih je na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 21. 11. 1937 imela v posesti tožnikova pravna prednica in njeni družinski člani, je pravilna odločitev prvega sodišča, da se je priposestvovalna doba iztekla najkasneje v letu 1958 in da je tožbeni zahtevek utemeljen.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00070202
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3. SPZ člen 92, 164. OZ člen 647.
regulacijska začasna odredba - ugovor zoper začasno odredbo - podjemna pogodba - vindikacijski zahtevek - trditveno in dokazno breme dolžnika
Zastavni upnik ima sicer v skladu skladu s 164. členom SPZ v času trajanja zastavne pravice enako pravno varstvo kot lastnik in lahko pod istimi pogoji zahteva vrnitev zastavljene stvari (vindicatio pignoris), prenehanje vznemirjanja in posestno varstvo, tudi od njenega lastnika, vendar pa bi moral dolžnik za uveljavljanje zastavne pravice, s tem pa tudi vrnitve, upnika natančno seznaniti s terjatvijo (po temelju in višini) zoper njega, saj upnik v nasprotnem primeru niti ne more v celoti in pravilno izpolniti njegove terjatve in si s tem zagotoviti vrnitve svoje stvari. Zgolj s pavšalnim zatrjevanjem svoje terjatve do upnika, dolžnik ni uspel izpodbiti upnikove terjatve na vrnitev premičnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00063625
ZPP člen 7, 212, 279č, 279č/2, 285.
upravnik - stroški upravljanja, obratovanja in vzdrževanja - ključ delitve - ugotovitev solastniškega deleža - pomanjkljiva trditvena podlaga - materialno procesno vodstvo - nedovoljeni informativni dokazi - program vodenja postopka
Ni utemeljen očitek, da bi sodišče prve stopnje, upoštevajoč nosilne razloge izpodbijane odločitve, moralo tožečo stranko z uporabo materialno procesnega vodstva (285. člen ZPP) pozvati na to, da konkretizira svoje navedbe. Na nejasnost podlage vtoževanih računov je tožečo stranko opozorila že tožena stranka; ustaljeno stališče sodne prakse je, da sodišče ni dolžno izvajati materialno procesnega vodstva, če na pomanjkljive trditve opozori že nasprotna stranka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00063616
OZ člen 609. ZPSPP člen 32, 32/2. ZPP člen 44, 44/3, 214, 214/2, 488, 488/1. SPZ člen 92.
izpraznitev in izročitev nepremičnin - pogodba o finančnem leasingu - najemna pogodba - podnajemna pogodba - prenehanje podnajema - načelo nemo plus iuris transferre potest quam ipse habet - izdaja sodbe brez glavne obravnave - nesporno dejansko stanje - sodba presenečenja
Pogodba o finančnem leasingu ima do trenutka, ko nastopi upravičenje leasingojemalca do odkupa predmeta leasinga, predvsem značilnost najemne pogodbe.
Ena bistvenih pravnih lastnosti podnajemnega razmerja je njegova akcesornost do osnovnega najemnega razmerja. Akcesornost je nujna, ker mora biti najemodajalec nosilec upravičenja razpolagati z možnostjo rabe stvari. Najemnik lahko sklepa podnajemno pogodbo samo v okviru svoje možnosti rabe, ta pa mu je podeljena z najemno pogodbo. S prenehanjem najemne pogodbe ugasne upravičenost razpolaganja, to pa neposredno učinkuje tudi na podnajemno pogodbo.