SPZ člen 128 - 137, 154, 154/3, 167, 167/2, 167/3, 168. ZZK-1 člen 206 - 212. ZFPPIPP člen 226, 226/4, 374.
ločitvena pravica - zastavna pravica na premičninah - ročna zastava - izvensodna prodaja zastavljene stvari - soglasje za prevzem premoženja - prenehanje zastavne pravice - smiselna uporaba pravil - prenehanje hipoteke - zastaranje hipoteke - izbris hipotek - pretrganje zastaranja - vezanost na pravnomočno sodbo - stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase
Odločitev sodišča prve stopnje o smiselni uporabi o prenehanju hipoteke po tretjem odstavku 154. člena SPZ za prenehanje ročne zastave, je materialnopravno zmotna. To pa že zato, ker ni nobene podlage za smiselno uporabo te določbe tudi v postopku ročne zastave premičnine. Prenehanje ročne zastave je posebej določeno v 168. členu SPZ, prenehanje hipoteke pa v 154. členu SPZ. Za hipoteko kot zastavno pravico na nepremičnini in za ročno zastavo kot zastavno pravico na premičnini veljajo posebna pravila za njuno prenehanje.
izpraznitev in izročitev stanovanja - aktivna legitimacija - dejanska etažna lastnina - nerazdeljena solastnina - izročitev stvari v posest
Ker zakon solastniku omogoča lastninsko tožbo neodvisno od drugih solastnikov na celi stvari, lahko tožeče stranke zahtevajo izročitev stvari v svojo posest in ne tudi v soposest drugega solastnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00057800
ZPP člen 154, 154/1.. OZ člen 133, 133/1.. SPZ člen 75, 75/1.
imisije - stvarnopravno varstvo pred imisijami - obligacijskopravno varstvo - različna dejanska in pravna podlaga - uspeh v postopku - odločitev o stroških postopka
Sodišče prve stopnje se je ukvarjalo tako z vprašanjem, ali predstavljajo zatrjevani odvzemi svetlobe, zamakanja in podobni vplivi, prepovedane stvarnopravne imisije, kot z vprašanjem, ali predstavlja sporni del zidu vir nevarnosti v smislu obligacijsko pravnega imisijskega varstva. Ukvarjalo se je z dvema sklopoma dejanske in pravne podlage. Tožnika sta uspela zgolj s pravnim varstvom, ki sta ga utemeljevala na zidu kot viru nevarnosti oziroma grozeči škodi. To okoliščino je treba upoštevati pri odločanju o stroških.
Tožencem je že naloženo, da odstranijo in izravnajo zemljino nad armirano betonskim delom zidu. Odstranitve omenjene zemljine sama po sebi narekuje tudi odstranitev tam zasajenih dreves in grmičevja, saj bodo s tem ostala brez substrata za svojo rast.
stvarna služnost - stvarna služnost pešpoti - priposestvovanje služnosti - ukinitev služnosti - bistveno spremenjene okoliščine - tehtanje interesov služeče in gospodujoče nepremičnine - možnost dostopa do zemljišča
Ob že obstoječi povezavi tožničine nepremičnine na severni strani, enostavni možnosti vzpostavitve potne povezave na južni strani in bistvenih obremenitvah toženkine nepremičnine zaradi obstoječe služnosti, ne more biti dvoma, da predstavlja ta služnost močnejši poseg v lastninsko pravico služeče nepremičnine, kot pa gospodarsko korist za gospodujočo nepremičnino. Načelo čim manjšega obremenjevanja lastninske pravice na služeči nepremičnini v danih okoliščinah pretehta.
Regulacijska začasna odredba je sredstvo zavarovanja in ne sme nadomestiti rednega sodnega varstva. S predlogom za izdajo začasne odredbe, ki se pokriva s tožbenim zahtevkom, lahko tožnik uspe, če je predlagano začasno varstvo nujno potrebno, da kasnejše sodno varstvo ne bi ostalo brez pomena. Sodišče prve stopnje je zato pravilno opozorilo na restriktiven pristop pri presoji pogojev za izdajo regulacijske začasne odredbe. Kot je pravilno zapisalo, se lahko izda le, če se izkaže, da bi brez nje pravno varstvo po tožbenem zahtevku izgubilo smisel. Pritožbeno sodišče zato v celoti pritrjuje pravilni presoji sodišča prve stopnje, v nadaljevanju pa odgovarja na posamezne pritožbene navedbe.
spor zaradi motenja posesti - sodno varstvo posesti - rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti - pravočasnost tožbe - prekluzivni rok - posest - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - postavitev ograje - obrazložitev zavrnitve dokaza - pritožbene novote
Za posestno varstvo je relevantno le posestno stanje pred očitanim motilnim ravnanjem, ne pa tudi pravica do te posesti. Razpravljanje o tem, da tožeča stranka ni lastnik niti najemnik spornega zemljišča zato za odločitev nima nobenega pomena, saj je pomembna samo posest, torej dejanska oblast nad spornim delom zemljišča. Obstoj tožnikove posesti pa je sodišče prve stopnje ugotovilo.
Ni pomembno, kdaj točno je bilo izvedeno motilno dejanje, ampak kdaj je tisti, ki je bil moten v svoji mirni posesti, izvedel za motenje.
Varstvo posesti je namenjeno le začasni ureditvi razmerji in vzpostavitvi zadnjega mirnega posestnega stanja pred motenjem. Trajno se razmerja med strankami uredijo v petitorni pravdi, v kateri pa se razpravlja in ugotavlja stvarne pravice strank na spornem zemljišču.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - priposestvovanje - poizvedovalna (raziskovalna) dolžnost - kupoprodajna pogodba - predmet prodajne pogodbe - pravni naslov - pravni naslov za lastniško posest - dobra vera - dokazi in dokazovanje - odločilna dejstva - priče - dokazna ocena - dokazna ocena izpovedbe prič - zavrnitev dokaza - izvedensko mnenje
Pritožbene navedbe, da sodišče ni zaslišalo »nobene od natančno predlaganih oseb,« so nekonkretizirane, saj pritožba ne pove, katerih oseb ni zaslišalo in katero odločilno dejstvo naj bi se z njihovim zaslišanjem ugotavljalo. Tudi v zvezi z obširnimi navedbami o nezaslišanju H. H. pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožba ne pove konkretizirano, v zvezi s katerim odločilnim dejstvom je predlagala njeno zaslišanje; kolikor se da razbrati, je bil tudi ta dokaz predlagan v zvezi s poizkusi toženca diskreditirati priče tožnice, vendar pritožba ne more uspeti s parcialnim sklicevanjem na neizvedbo enega (indičnega) dokaza, ko hkrati konkretizirano ne izpodbije drugih razlogov sodišča prve stopnje o odločilnih dejstvih, ki jih je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi drugih dokazov (prič, listin in fotografij).
Vsebino sodne poravnave lahko sporazumno, na enak način kot so jo sklenile, spremenijo le vsi udeleženci poravnave. Če se z njo ne strinjajo (več) ali ugovarjajo njeni pravilnosti, jo lahko izpodbijajo le s tožbo kot izrednim pravnim sredstvom po določbah 392. člena ZPP. S popravnim sklepom je po presoji pritožbenega sodišča sicer mogoče popraviti pisni odpravek sodne poravnave, vendar le, če gre za očitne pisne ali računske pomote ter pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa odpravka z izvirnikom v smislu prvega odstavka 328. člena ZPP. Napaka se ne sme nanašati na napake pri oblikovanju volje udeležencev, za kar gre v obravnavanem primeru, temveč le na napake „tehnike pisne redakcije“, ki so nastale pri pisni izdelavi izdatka poravnave oziroma pri sestavljanju prepisa sodne poravnave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00057514
SPZ člen 106, 115. OZ člen 288. ZPP člen 3.
upravnik - plačilo obratovalnih in vzdrževalnih stroškov - pogodba o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov - obračun obratovalnih stroškov - razdelilnik stroškov - opredelitev do relevantnih navedb stranke - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje zaradi zmotne uporabe materialnega prava - soglasje k umiku - delni umik tožbe
Tožeča stranka je sama podala delni umik tožbe z drugo pripravljalno vlogo z dne 29. 6. 2020 glede zneskov po računih 023/17, 055/17, 091/17, 133/17, 174/17, 218/17 in delno po računu 251/17. Tožena stranka se je z delnim umikom v pripravljalni vlogi z dne 10. 7. 2020 strinjala. Sodišče prve stopnje zato ni imelo nobene podlage, da delnega umika tožbe ne bi upoštevalo. Ker pri umiku tožbe ne gre za razpolaganje z zahtevkom, umika tožbe sodišče ne more preprečiti s sklicevanjem na 3. člen ZPP. Edini pogoj za umik tožbe po vložitvi odgovora na tožbo je privolitev tožene stranke. Ta pa je bila podana jasno in nepogojno.
Tožeča stranka kot upravnik je bila dolžna vsako leto etažnim lastnikom predložiti obračun dejanskih stroškov in nato opraviti ustrezen poračun. Navedeno izhaja tudi iz Pogodbe o upravljanju, ki določa obveznost upravnika, da najmanj enkrat letno lastnikom predložiti obračun skupnih stroškov oziroma tudi v vmesnem obdobju po predhodnem dogovoru. Navsezadnje je tudi povsem življenjsko logično, da se v primeru pavšalnega plačevanja stroškov oziroma akontacij, na koncu določenega obdobja napravi poračun, da se ugotovi dejanska poraba. V nasprotnem primeru lahko pride do neupravičene obogatitve na strani prejemnika.
Ker tožeča stranka ni nikoli predložila letnih obračunov stroškov (česar sama ni zanikala), ni mogoče ugotoviti, kolikšni so bili dejanski stroški v posameznem letu. V primeru, da bi se izkazale za resnične trditve tožene stranke, da dejanske stroške s pavšali preplačuje, bi to vplivalo na utemeljenost tožbenega zahtevka po višini. V primeru preplačil bi bila tožeča stranka v skladu z zgoraj citiranimi pogodbenimi določili dolžna to upoštevati kot dobropise na prihodnjih računih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00058777
SPZ člen 92, 92/1. ZIZ člen 192, 192/2.
tožba na izselitev in izpraznitev nepremičnine - varstvo lastninske pravice - razmerja med solastniki - nerazdeljena solastnina - prodaja idealnega deleža nepremičnine na javni dražbi - nakup idealnega deleža - izvršljivost sklepa o izvršbi - neizvršljivost sklepa - ugovor litispendence - res iudicata v izvršilnem postopku - preuranjena tožba - pravni interes po pravnomočno končanem sporu - izselitev dolžnika iz stanovanjske hiše - izselitev iz nerazdeljene stanovanjske hiše - izvršilni naslov za izselitev dolžnika - formalna pravnomočnost
Izselitev iz idealnega dela nepremičnine ni mogoča, saj ni znano, kateri del nepremičnine je v posesti katerega izmed solastnikov. Zato v situaciji, ko je predmet nakupa idealni solastniški delež nepremičnine, določba drugega odstavka 192. člena ZIZ, ne pride v pošev in sodišče prve stopnje v taki situaciji v izvršilnem postopku ne more izdati izvršilnega naslova za izselitev dolžnika. Glede na povedano je zgoraj navedeni sklep, izdan v izvršilnem postopku, v delu, ki se nanaša na izselitev iz solastnega deleža, neizvršljiv. Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču teorije, da so sodbe, ki jih ni mogoče izvršiti, neupoštevne. Te sodbe postanejo formalno pravnomočne in jih je mogoče izpodbijati s pravnimi sredstvi, ne postanejo pa materialno pravnomočne in tudi niso izvršilni naslov. Zatorej ima tožnik v tej pravdi pravni interes za tožbo na izselitev in izročitev stanovanjske hiše, in to glede cele stanovanjske hiše.
motenje posesti - izvrševanje posesti - dejanska oblast nad stvarjo - dedovanje - pridobitev posesti dediča - upravičenje do posestnega varstva - pravica do zasebnosti - pravica do nedotakljivosti stanovanja - dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave
Tožniki so zatrjevali prost dostop do stanovanja (in ne v stanovanje). Tudi če so bila vrata stanovanja običajno odklenjena, to ne pomeni, da so v stanovanje vstopali neomejeno, po lastni volji. Tudi sami so trdili, da so tja zgolj prihajali na obisk. Pravice do posestnega varstva stanovanja nimajo, saj na njem posesti niso imeli. Res je sicer, da je prvi tožnik v trenutku očetove smrti (zakonito) posest pridobil tudi kot dedič. Vendar pa je sodišče prve stopnje pravilno izpostavilo, da bi ugoditev zahtevku v tem delu kršila pravico do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja ljudi, ki v njem bivajo. Ob upoštevanju ustavnih pravic toženca prvemu tožniku ni mogoče nuditi zahtevanega posestnega varstva oziroma tožbenemu zahtevku ni mogoče ugoditi, saj bi šlo za prekomeren poseg v pravico toženca in njegove matere do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00058507
SPZ člen 11, 249. OZ člen 5, 190, 190/1. ZPP člen 337.
stvarno breme - nadomestilo za uporabo - podatki o pravici, ki se vpišejo v zemljiško knjigo - vpisani podatki v zemljiški knjigi - domneva o lastniku nepremičnine - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - zaznamba spora pri izbrisni tožbi - ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe - časovne meje pravnomočnosti - stanje ob zaključku glavne obravnave - nova dejstva - načelo vestnosti in poštenja - plačilo DDV - neupravičena obogatitev - odločitev o stroških
Po prvem odstavku 11. člena SPZ velja domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiški knjigi. Dobroverne osebe, ki so pridobile pravice v zaupanju v zemljiško knjigo, se varuje tudi zoper pravice tretjih oseb, ki so nastopile (nastale) na podlagi pravnih dejstev, ki niso bila vpisana v zemljiško knjigo. Glede na okoliščine konkretnega primera je po prepričanju pritožbenega sodišča treba dati prednost načelu zaupanja v zemljiško knjigo, ne glede na pravdo v zvezi z ničnostjo oz. izbrisno tožbo. Po presoji pritožbenega sodišča je odločilno, da je tožena stranka vknjižena v zemljiški knjigi kot edina lastnica nepremičnine ID znak 00 141/1 z začetkom učinkovanja vpisa od 14. 7. 2014, pri čemer je bila vknjižena kot zemljiškoknjižna lastnica cit. nepremičnine tudi ob zaključku glavne obravnave. Sodba namreč zagotavlja pravno varstvo glede na stanje ob njeni izdaji, kar je po enotnem stališču teorije in sodne prakse trenutek konca glavne obravnave. Za odločitev o pritožbi zato ni odločilna sodba prvostopenjskega sodišča v zvezi z izbrisno tožbo, ki ob zaključku glavne obravnave še ni bila pravnomočna, niti sodba višjega sodišča, priložena k pritožbi, ki ob zaključku glavne obravnave še ni obstajala. Po stališču pravne teorije je (zgolj) to, kar je pravnomočno razsojeno, treba šteti za resnično.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00057096
ZZZDR člen 52, 52/1, 52/2. ZIZ člen 64, 65, 65/3.
zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - pogodbena hipoteka - dobra vera - poizvedovalna dolžnost - nedopustnost izvršbe - skupno premoženje - skupno premoženje zakoncev - vpis skupnega premoženja v zemljiški knjigi - odsotnost vpisa - razpolaganje s skupnim premoženjem - izločitvena tožba - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - neprimeren dokaz
Tožnica razen trditev, da slabo govori slovensko, ni podala trditev, iz katerih bi bilo moč razbrati, da pri podpisu notarske listine oziroma na naroku pri notarju ni mogla zaradi objektivnih ali subjektivnih okoliščin zavarovati svojih pravic na nepremičnini, ki ji pripadajo iz naslova skupnega premoženja. Sodišče prve stopnje ji zato utemeljeno očita, da v danih okoliščinah ni ravnala skrbno, s tem, da iz njene trditvene podlaga ne izhaja, da je toženka, katera skrbnost se presoja po pravilih skrbnosti dobrega strokovnjaka, opustila dolžno (pričakovano) poizvedovalno skrbnost, kot se od toženke pričakuje v tovrstnih pravnih razmerjih.
OZ člen 52, 58, 239. SPZ člen 48, 48/2. ZTLR člen 33. ZPP člen 318, 318/3, 339, 339/2-7.
tožba za izstavitev zemljiškoknjižne listine - zamudna sodba - dogovor o skupni gradnji - nesklepčnost tožbe - razveljavitev zamudne sodbe - vlaganja - solastni delež - višina solastnega deleža - vlaganje v solastno nepremičnino - če je bila izpolnjena pogodba, ki ji manjka oblika (realizacija) - konvalidacija oblično pomanjkljive pogodbe
Sodna praksa je že večkrat izrekla, da je možno, da pogodba z realizacijo lahko konvalidira. Tako je možno, da je lahko sklenjen ustni dogovor med lastnikom in graditeljem, da bo ob pogojih konkretnega primera nastala solastnina v dogovorjenem deležu. To pomeni, da bi v konkretnem primeru morala tožeča stranka zatrjevati poleg okoliščin o dogovorjeni skupni gradnji tudi, kdaj in kako se bo določil delež, če ni bil dogovorjen že v ustnem sporazumu. Ni dovolj trditev iz tožbe, da bo pridobila delež po izvedenčevi oceni vlaganj v celotno hišo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00057519
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1. SPZ člen 66, 99, 100.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - razlogi za prekinitev postopka - solastnina - vznemirjanje lastninske pravice
Dejstvo je, da sta bila tožnik in toženec ob vložitvi predmetne tožbe in sta še solastnika nepremičnin. Med njima to ni sporno, kar pomeni, da med njima ne obstoji spor, ali obstaja ta pravica oziroma takšno pravno razmerje, prav na solastninskih upravičenjih pa tožnik tudi utemeljuje svoj zahtevek. Sklep o delitvi nepremičnine ima oblikovalni učinek, spremeni prejšnje pravno razmerje med udeleženci oziroma ga na novo oblikuje. Pravilno je zato stališče sodišča prve stopnje, da bo o izključni lastninski pravici šele odločeno in zato odločitev nepravdnega sodišča ne predstavlja predhodnega vprašanja za to pravdo. Na to tudi nima vpliva izdana začasna odredba v nepravdnem postopku, saj ta razmerje le začasno ureja. Vprašanje pravnega in ekonomskega interesa pa ni povezano s predhodnim vprašanjem.
Izbrisna tožba je namenjena odpravi materialnopravno neveljavne vknjižbe. Aktivno legitimiran zanjo je tisti, čigar (stvarna ali) obligacijska pravica je bila zaradi te vknjižbe kršena, pri čemer je z obligacijsko pravico mišljena obligacijska pravica v zvezi z nepremičnino (predkupna pravica ali v primeru večkratnega razpolaganja z nepremičnino pravica prvega pridobitelja, ki razpolaga zgolj z zavezovalnim pravnim poslom).
SPZ člen 33, 34. ZPP člen 243, 243/1, 244, 244/1, 244/2, 245, 246, 246/1, 252, 252/2.
posestno varstvo - prepovedane imisije - prekomerna imisija - svetlobne imisije - varstvo pred imisijami - dokaz z izvedencem - določitev izvedenca - strokovna institucija kot izvedenec - razpravno načelo - sodelovanje v dokaznem postopku - pravica do izjave - motilno dejanje - krajevno običajne mere - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - negatorna tožba
Prepovedane imisije ne predstavljajo le neutemeljenega vznemirjanja lastninske pravice, ampak tudi motenje posesti. Posestnik lahko zaradi prekomernih oziroma prepovedanih imisij, ki onemogočajo normalno dotedanje izvrševanje dejanske oblasti nad stvarjo, uveljavlja tudi posestno varstvo.
Določitev in izbira izvedenca je v pristojnosti sodišča. Tudi stranke lahko predlagajo, koga naj sodišče določi za izvedenca, vendar sodišče na predlog strank ni vezano. Tožena stranka ni podala nobenih konkretnih predlogov za izbiro izvedenca. Njeno pavšalno nasprotovanje predlogom tožeče stranke in vztrajanje pri postavitvi izvedenca s seznama sodnih izvedencev je sodišče glede na ugotovljeno pomanjkanje in prezasedenost primernih strokovnjakov pravilno in zadosti obrazloženo zavrnilo.
Seznam izvedencev pri pristojnem ministrstvu je zgolj priporočilo - sredstvo, ki naj sodniku olajša iskanje in izbiro izvedenca, sicer pa je izvedenec lahko kdorkoli od strokovnjakov z določenega strokovnega področja, ki ga določi pravdno sodišče.
Z vročitvijo tehničnega poročila in z obravnavanjem izvedeniškega mnenja na glavni obravnavi je bila toženki v celoti zagotovljena možnost učinkovite izjave o izvedeniškem mnenju, čeprav ni bila navzoča pri vseh - tehničnih - aktivnostih izvedenca, ki so bile potrebne za njegovo izdelavo.
agrarna skupnost - delitev solastnih nepremičnin - vsebina predloga za delitev solastnine - nesklepčen predlog - pravila agrarne skupnosti - družbena pogodba (societas)
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bistvo delitve stvari v solastnini prenehanje, razdružitev solastninske skupnosti kot skupnosti več oseb. Že iz predloga izhaja, da bi po predlagani delitvi na 90 % nepremičnin solastninska skupnost obstajala še naprej, prenehala bi le na 10 %. Zato je materialnopravno pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je predlog za delitev solastnine nesklepčen.
ZFPPIPP člen 19, 299a, 299a/4, 299a/4-3, 330, 331. SPZ člen 128, 128/1, 137, 137/1.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - sklep o prodaji nepremičnin - sklep o prodaji - ločitvena pravica - realni dolžnik - akcesornost ločitvene pravice - zaznamba izbrisne tožbe - res iudicata
Za poplačilo upnika je pomembno le za koliko je bila njegova terjatev poplačana v stečaju in ne koliko je morda upnik nato na trgu s prodajo tega premoženja dejansko iztržil.
Ker je ločitvena pravica upnice pravnomočno ugotovljena v ustreznem sodnem postopku in gre za pravnomočno rešeno stvar (res iudicata), je v tem postopku v okviru pritožbe zoper sklep o prodaji nepremičnin, na katere se hipoteka oziroma ločitvena pravica nanaša, sodišče ne more več presojati.
Če med stečajnim dolžnikom in upnikom ni osebne zaveze, pač pa ta obstaja med upnikom in njegovim dolžnikom, ki je nekdo drug, hipoteka pa je vpisana na premoženju stečajnega dolžnika, govorimo o realnem dolžniku. Do njega ima upnik „terjatev“ kot pravico, da se za svojo terjatev, ki jo ima do osebnega dolžnika, poplača iz posebne stečajne mase, v kateri sodi premoženje, na katerem ima vpisano hipoteko v svojo korist.