Naroka sodišče prve stopnje ni bilo dolžno izvesti, saj prvi odstavek 29. člena ZVEtL-1 določa, da sodišče opravi narok, kadar je po njegovem mnenju to smotrno.
Pritožnica z golim zanikanjem, da ni prejela obvestila o sodnem pisanju in predloga predlagateljev, ne vzbuja dvoma o pravilnosti ugotovitve, da je bilo obvestilo puščeno v hišnem predalčniku.
regulacijska začasna odredba - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda - restriktiven pristop - materialno procesno vodstvo - izročitev dokumentacije
Izdaja regulacijske začasne odredbe je omejena le na nujne in ustavno upravičene primere. Pojma grozeče nasilje in težko nadomestljiva škoda je treba razlagati omejevalno, kar ima za posledico strožjo zahtevo glede konkretizacije trditev o okoliščinah, s katerimi se utemeljuje obstoj pogoja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00059940
SPZ člen 48, 48/3. DZ člen 79, 79/2. ZIZ člen 270, 270/1.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - verjetnost obstoja denarne terjatve - zapadlost denarne terjatve - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi skupnih vlaganj - vlaganje zakoncev v nepremičnino v času njune zakonske zveze - povračilo vlaganj v nepremičnino - verzijski zahtevek - prikrajšanje kot predpostavka obogatitvenega zahtevka - zapadlost zahtevka - zastaranje verzijskega zahtevka - izguba posesti vlagatelja
Drugi odstavek 79. člena DZ glede ugotavljanja vlaganj zakoncev v času njune zakonske zveze v nepremičnino jasno napotuje na uporabo predpisov s področja stvarnega prava. Zato je sodišče izhodišče za svojo odločitev pravilno našlo v določbi 48. člena SPZ. Ta ureja izboljšavo tuje nepremičnine. Graditeljem priznava zahtevek za povrnitev vrednosti vlaganj. Gre za verzijski zahtevek, za katerega je v tretjem odstavku 48. člena SPZ določeno, da začne zastaralni rok teči od dneva, ko graditelj izgubi posest nepremičnine. To pomeni, da do prehoda koristi od prikrajšanca na okoriščenca ne pride že z zaključkom vlaganj v tujo nepremičnino, ampak šele z izgubo njene posesti.
Tožnica nepremičnino še vedno uporablja. Zato ne more uspeti s pritožbenimi zatrjevanji, da nad njo nima posesti in da izvršuje le imetništvo.
ZPSPP člen 28, 28-2. ZSPDSLS člen 62. ZDLGPE člen 34, 34/2. Pravilnik o izvajanju oprostitve ali delne oprostitve plačila najemnin zaradi omilitve posledic epidemije COVID-19 (2020) člen 9. SZ-1E člen 52. ZIUPOPDVE člen 117.
najemna pogodba - prenehanje najemnega razmerja za poslovni prostor - odstop od pogodbe - odstop od najemne pogodbe - oprostitev plačila najemnine - izpraznitev in izročitev poslovnega prostora - tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - utemeljenost odstopa od pogodbe - interventna zakonodaja - COVID-19
Zmotno je prepričanje tožene stranke, da zaradi uveljavitve ZDLGPE že po samem zakonu ni nastala njena obveznost za plačilo najemnine za obdobje januar - junij 2020. Prvič zato, ker je bila možnost nezaračunavanja najemnine opredeljena le za čas trajanja epidemije, to je od 13. 3. 2020 do 31. 5. 2020 in ne za celotno obdobje. Drugič pa zato, ker nazaračunavanje najemnine ni bilo "avtomatsko" po zakonu, temveč je o tem odločal predstojnik upravljavca nepremičnine. Predstojnik je namreč skladno z določili 34. člena ZDLGPE moral v vsakem konkretnem primeru presojati, ali obstajajo predpisani razlogi, ki opravičujejo oprostitev plačila najemnine.
Na obveznost plačila najemnine za obdobje januar - junij 2020 uveljavitev ZIUPOPDVE ni vplivala. ZIUPOPDVE je namreč določal le ukrepe za omilitev posledic drugega vala epidemije, torej od 19. oktobra 2020 dalje in se ni nanašal na obdobje prvega vala epidemije.
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da v tem primeru za odločitev ali je utemeljen predlog za izpraznitev in izročitev poslovnega prostora, ni pravno odločilno, da je bila najemnina za obdobje januar - junij 2020 ob vložitvi predloga za izpraznitev in izročitev poslovnih prostorov poravnana. Pravno odločilno je stanje ob odstopu od pogodbe.
postopek za delitev solastne stvari - nepremičnina v solastnini - spor o predmetu in velikosti solastnih deležev - prekinitev nepravdnega postopka za delitev stvari - napotitev na pravdo - oseba, katere pravica je manj verjetna - trditvena in dokazna podlaga - vlaganja v nepremičnino - dogovor o gradnji - nova stvar - ureditev mansardnega stanovanja
Trditvena in dokazna podlaga, ki jo je ponudil nasprotni udeleženec, je bila zadostna za presojo, da je treba nepravdni postopek za delitev stvari prekiniti in nasprotnega udeleženca z njegovimi (manj verjetnimi) zahtevki napotiti na pravdo. Če med solastniki ni sporazuma o delitvi solastnine (drugi odstavek 155. člena ZNP-1), odloča o delitvi nepravdno sodišče. Vendar v postopku za delitev stvari odloča le o delitvi, ne pa tudi o sporu glede predmeta delitve ali velikosti deležev (tretji odstavek 155. člena ZNP-1). Za tak primer pa gre v obravnavani zadevi. Med udeležencema je sporno tako kaj je predmet delitve, kakor tudi višina deležev na stvari, ki je zemljiškoknjižno v solastnini.
Če med udeleženci nastane spor o predmetu delitve (konkretno: celotna nepremičnina ali le njen del) oziroma o velikosti njihovih deležev (konkretno: do 7/12 za nasprotnega udeležena namesto vknjiženega deleža do ¼), mora sodišče obvezno prekiniti postopek za delitev stvari v solastnini in na pravdo napotiti tistega udeleženca, čigar pravico šteje za manj verjetno (tretji odstavek 155. člena ZNP-1 v zvezi z 9. členom ZNP-1).
delitev skupnega premoženja - postopek za ureditev razmerij med solastniki - civilna delitev - civilna delitev skupnega premoženja
Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, je sodna praksa zavzela stališče, da mora solastnik oziroma skupni lastnik, ki predlaga, da se mu dodeli celotna stvar proti izplačilu drugega solastnika v denarju, izkazati tudi, da razpolaga s sredstvi za takšno poplačilo. Ker tega nasprotna udeleženka ni dokazala, je sprejeta odločitev o civilni delitvi pravno pravilna. V takšnem primeru, ko fizična delitev ni mogoča, za prevzem te stvari pa je zainteresirana le nasprotna udeleženka, ki pa finančnih sredstev za izplačilo po petem in šestem odstavku 70. člena SPZ nima, pride v poštev le civilna delitev stvari.
Nasprotna udeleženka se ne more uspešno upirati civilni delitvi niti s sklicevanjem na njen in sinov stanovanjski problem in pravico do primernega stanovanja, njen večji delež in s tem upravičen interes za pridobitev izključne lastninske pravice na obravnavanem stanovanju. Predmet delitve nasprotni udeleženki ni bil odvzet, odločeno je le, da bo namesto deleža v naravi prejela njegovo denarno vrednost (doseženo na dražbi). S pridobljenim zneskom od prodaje si bo lahko kupila drugo nepremičnino oziroma sredstva uporabila za zagotovitev ustreznega bivališča zase in mladoletnega otroka. Kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, je v obravnavanem primeru glede na vse okoliščine primera najprimernejša rešitev civilna delitev.
"Primernost" elaborata torej zajema tako vsebinsko (glede na vsebinske zahteve sodišča) kot tehnično (glede na tehnične zahteve Pravilnika) ustreznost elaborata. Pristojnost za samostojno presojo o tem, ali je elaborat primeren za katastrski vpis, ima v postopkih za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb sodišče (tretji in šesti odstavek 13. člena ZVEtL-1), ki ga sicer lahko pošlje tudi v preveritev upravnemu organu, ni pa to dolžnost sodišča, še zlasti pa to ni bilo potrebno v danem primeru, ko stranke na elaborata nista imeli pripomb in tudi tega sodišču nista predlagali.
oglaševanje - oglaševanje na zemljišču v zasebni lasti - reklamni pano - odstranitev reklamnih panojev - najemna pogodba - protipravno ravnanje - negatorna tožba - prenehanje vznemirjanja - vznemirjanje lastninske pravice
SPZ v 99. členu predvideva tožbo, v kateri je varovan lastnik pred omejevanjem njegove pravice (negatorna tožba). Njegova pravica je stvarnopravna oziroma absolutna. Toženec se brani z obligacijsko pravico oziroma pogodbo, katero je sklenil z lastnikom panojev. Vendar spregleda, da je tožeča stranka temu lastniku pogodbo odpovedala in torej tožena stranka ve, da trži in zaračunava oglasni prostor na zemljišču tožnika proti njegovi volji in dovoljenju. Zato je pritrditi sodišču prve stopnje, da takšno ravnanje pomeni vznemirjanje po 99. členu SPZ.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - lastninska pravica na nepremičnini
Ob neprerekanih trditvah tožnikov glede začetka izvrševanja posesti s strani tožnikovih pravnih prednikov in načina izvrševanja posesti, povzetih zgoraj (zaradi česar teh dejstev glede na določbo prvega odstavka 214. člena ZPP sodišču prve stopnje niti ni bilo potrebno ugotavljati), iz katerih nedvomno izhaja, da so bili pravni predniki tožnikov ves čas prepričani, da so lastniki sporne nepremičnine, ter ob upoštevanju, da toženec ni niti zatrjeval, da pravni predniki tožnikov niso bili dobroverni (podal ni niti nobenih trditev, da je bil pravnim prednikom tožnikov s strani pravnih prednikov toženca dan povod za dvom o obstoju njihove dobrovernosti) in torej tudi glede njih ni uspel izpodbiti dobre vere, je ob pravilnem zaključku sodišča prve stopnje, da sta bila tudi tožnika dobroverna, o čemer so podani razlogi še v nadaljevanju, moč zaključiti, da so bili izpolnjeni pogoji o izrednem priposestvovanju po ZTLR, saj je skupaj z vštetjem časa, ko so imeli predmetno parcelo v posesti pravni predniki tožnikov, pa do 31. 12. 2002 zagotovo preteklo več kot 20 let.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - pogoj reverzibilnosti - posestni spor
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da predlagana regulacijska začasna odredba ni nujna za preprečitev škode ali dotedanjega načina izvajanja soposesti. Zato jo je bilo treba zavrniti, kljub temu, da je tožeča stranka zatrjevala reverzibilnost predloga.
določitev vsebine pogodbe o medsebojnih razmerjih v nepravdnem postopku - prekinitev nepravdnega postopka - napotitev na pravdo - reševanje predhodnega vprašanja - manj verjetna pravica - pogodba o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov - skupni deli stavbe - izključna lastnina - spor o dejstvih - interes strank za ureditev razmerja
Lastninska pripadnost delov stavbe je predhodno vprašanje za ureditev medsebojnih razmerij.
Podatki iz uradnih evidenc, ki temeljijo na etažnem načrtu iz elaborata, ne nudijo podlage trditvam predlagateljice, da so sporni prostori skupni del stavbe. Sledeč pogodbi, ki se izrecno opira na elaborat, je verjetneje, da so prostori, ki niso zajeti v etažnem načrtu, ostali v lasti nasprotne udeleženke.
motenje posesti - zamenjava ključavnice - dejanska oblast nad stvarjo - posestnik - posestno varstvo
Tožeča stranka mora v posestnem sporu dokazati, da je bila pred motenjem posestnik stvari, da je bila posest res motena, da jo je motila tožena stranka, da njeno dejanje res pomeni motenje, da je samovoljno in protipravno.
Za dokazovanje posesti ni odločilno, ali je bilo stanovanje osnovni dom tožnice, bistveno je, da je imela dejansko (fizično, gospodarsko) oblast nad stanovanjem.
Neposredno dejansko oblast določenega prostora (stanovanja) ima tisti, ki ga uporablja po svojih željah, ne kdor poseduje ključ (lahko pa tudi ta; v tem primeru gre za soposest).
Tožnica je imela na dan motilnega dejanja v stanovanju veliko oblek in drugih osebnih stvari, imela je ključ od stanovanja in očitno tudi namen še naprej nemoteno vstopati vanj, kar ji je preprečil toženec z zamenjavo ključavnice - motilnim dejanjem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSM00059639
URS člen 22. ZPP člen 5. ZNP-1 člen 5, 167, 167/1. SPZ člen 44, 44/1. ZCes-1 člen 3, 12, 13, 14. ZZKat člen 11, 12, 13. ZEN člen 27, 27/1, 27/2.
pravica do učinkovite izjave v postopku - javno dobro - pravica do uporabe - ureditev meje
V zvezi z izvajanjem dokaza z v postopek pritegnjenim izvedencem je z vidika ustavne pravice iz 22. člena URS pomembno, da imajo stranke možnost seznaniti se z vsemi podatki, ki so bili podlaga izvedenskemu mnenju. Kadar izvedensko mnenje odločilno vpliva na odločitev sodišča, in kadar delo izvedenca v bistvenem nadomesti dokazni postopek pred sodiščem, mora biti strankam zagotovljeno tudi sodelovanje pri vseh tistih izvedenčevih aktivnostih, ki so nujne za njegov izid. Med drugim je to tudi zagotavljanje možnosti opredelitve do dokumentacije, ki jo je izvedenec uporabil pri svojem delu.
Sodišče je uredilo mejo med zasebnim zemljiščem in javnim dobrim. Ker na javnem dobrem ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem (prvi odstavek 44. člena Stvarnopravnega zakonika), prav tako 3. člen Zakona o cestah določa, da na javnih cestah ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic, je sodišče v obravnavani zadevi mejo uredilo na podlagi močnejše pravice po najverjetnejši katastrski meji.
Na podlagi ustaljene sodne prakse je mogoče mejo med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni, urediti le po stanju, kot ga izkazuje kataster, izjeme od tega pravila pa so mogoče le v primeru napake ali pomanjkljivosti v katastru.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00060444
SPZ člen 8, 105, 105/2. ZVEtL-1 člen 1, 27, 30.
tožba na izbris vknjižbe - neveljavnost vpisa v zemljiško knjigo - izbris vknjižbe lastninske pravice - del nepremičnine - funkcionalna celota - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - razlika - vsebina posla - predmet pogodbe - zemljiškoknjižno dovolilo - neodpravljiva nesklepčnost tožbe - vzpostavitev etažne lastnine - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - udeleženci postopka za vzpostavitev etažne lastnine
Zavrnitev tožničinega zahtevka je po presoji pritožbenega sodišča pravilna iz razloga neodpravljive nesklepčnosti. Tožnica namreč zahteva, da se iz zemljiške knjige kot lastnina toženke izbriše del (sporni prostor v izmeri 41 m²), ki bo evidentiran kot posamezni del stavbe na podlagi elaborata za vpis sprememb v kataster, ki ga bo v tem postopku izdelal sodni izvedenec geodetske stroke. Tožnica torej želi, da se na stavbi vzpostavi etažna lastnina, česar pa v tem pravdnem postopku ne more doseči. Postopek vzpostavitve etažne lastnine je poseben nepravdni postopek, v katerem sodelujejo vsi (so)lastniki oz. etažni lastniki in ga ni mogoče omejiti zgolj na en posamezni del stavbe. Za vzpostavitev etažne lastnine tožnica tudi nima podlage v sami pogodbi, saj ta predvideva parcelacijo in ne etažiranje. Parcelacije stavbe na nepremičnini ni mogoča po načelu povezanosti objekta in zemljišča (superficies solo cedit, 8. člen SPZ). Vzpostavitev etažne lastnine pa ureja ZVEtL-1.
Sodišče prve stopnje je na podlagi zemljiškoknjižnih podatkov pravilno ugotovilo, da ima sporna nepremičnina osem etažnih lastnikov in le osem in ne devet posameznih delov. Posamezni deli v dvo ali večstanovanjski stavbi so stanovanja (4. člen SZ-1). Del stavbe št. 8, ki ga predlagatelj šteje za posamezni del, to ni, saj gre za skupni komunikacijski prostor in zato splošni skupni del (5. člen SZ-1). Določitev upravnika v stavbi torej ni obvezna, tak posel rednega upravljanja torej po SZ-1 in SPZ ni nujen, kar izključuje intervencijo sodišča v nepravdnem postopku.
Da bi bila določitev upravnika iz kakšnih drugih razlogov v konkretnem primeru nujen posel, iz navedb, podanih pred sodiščem prve stopnje ne izhaja. Trditve o ovirah pri poslih rednega upravljanja, ker stavba nima upravnika, niso takšne, ki bi to utemeljevale. Upravnik večstanovanjske stavbe je le pooblaščenec etažnih lastnikov, ki zastopa etažne lastnike v poslih, ki se nanašajo na upravljanje večstanovanjske stavbe, in ki skrbi, da se izvršujejo pravice in obveznosti iz sklenjenih poslov. Etažni lastniki odločitve o (rednih in izrednih) poslih upravljanja, sprejemajo sami, upravnik pa je tisti, ki sprejete sklepe etažnih lastnikov izvrši. Trditve, da se etažni lastniki ne zmorejo dogovoriti za izvedbo popravila strehe, ki ob slabem vremenu zamaka njegovo stanovanje, zaradi česar mu nastaja škoda, bi (če bi bila izkazana nujnost) kvečjemu utemeljile drugačen predlog – takšnega, da o izvedbi posla (popravila strehe) odloči sodišče v nepravdnem postopku.
Ni sporno, da je bila pogodba z 11. 1. 1991 overjena šele 24. 12. 2018, kar je po datumu pričetka učinkovanja hipoteke. Za pravilno uporabo izpostavljenih določb ZVEtL-1, ki ureja razbremenitev prenosa hipoteke na posamezni del stavbe, je odločilna izpolnitev (še dodatnega) pogoja overitve listine o pravnem poslu.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00060852
ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-2, 43/1-3, 43/1-4.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - redna raba stavbe - pretekla raba zemljišča - dokazna ocena izpovedi prič
Ugotovitev, da sporno nepremičnino za dovoz in dostop že vseskozi uporabljajo stanovalci predmetne stavbe, ima podlago v izvedenih dokazih. V obdobju od 1973 do 1985 je bilo sporno zemljišče namenjeno tudi javni rabi (peš prehodi), enako pa tudi kratek čas po letu 2003 zaradi gradnje avtocestnega predora, ko je nepremičnina služila kot dostopna pot do začasnega nadhoda nad avtocestno galerijo. Sicer pa je sporna nepremičnina – kot izhaja iz izpovedb prič, ki že daljši čas živijo na tem območju – služila predvsem rabi obravnavane stavbe. Za pritožbeno navedbo, da je služila predvsem zdravstvenemu domu, v procesnem gradivu ni podlage. Nasprotno. Dokazni postopek je prepričljivo pokazal, da sporno zemljišče ni bilo nikoli potrebno za redno rabo stavbe zdravstvenega doma. Ta ima svoj pas obstavbnega zemljišča, ki popolnoma zadošča za prehod peš od vhoda v zdravstveni dom do parkirišča.
akcesorne pravice - plačilo dolga - pobotnica - prenehanje pravice - prepoved odsvojitve in obremenitve - pogodbena pravica - ugotovitveni zahtevek - prenehanje hipoteke - prenehanje terjatve
Tožena stranka je z obračunom dolga, sprejemom plačila in izdajo pobotnice pristala na to, da je dolg poplačan.
Tožena stranka je trdila, da je pri pripravi obračuna prišlo do napake, kar je mogoče smiselno razumeti kot trditev, da je sporazum o višini dolga sklenila v zmoti in posledično tudi pobotnico izdala v zmoti, a spregleda, da je njena pravica, da zmoto uveljavlja, prenehala najkasneje v treh letih od trenutka, ko je bil dogovor dosežen oziroma izdana pobotnica (glej drugi odstavek 99. člena OZ), poleg tega pa je zmoto mogoče uveljavljati le s tožbo. To, ali je bil obračun pravilen in ali je bila tožena stranka, ko je izdala pobotnico, res v zmoti, zato ni relevantno.
Ker je terjatev tožene stranke prenehala, je kot akcesorna pravica prenehala tudi hipoteka.
Pri pravici prepovedi odtujitve in obremenitve gre za obligacijsko pravico in ne za stvarno pravico na tuji stvari. Tožena stranka pravilno opozarja, da pogodbeno ustanovljena pravica prepovedi odtujitve in obremenitve ni akcesorna pravica, ki deli usodo terjatve, pa čeprav se je v obdobju pred sprejemom SPZ dogovarjala kot oblika dodatnega zavarovanja. S prenehanjem terjatve zato ta pravica ni prenehala. Ker tožeča stranka drugih trditev o dejstvih, ki bi, če bi se izkazala za resnična, pomenila podlago za sklep o prenehanju te pravice, ni ponudila, je odločitev sodišča prve stopnje, s katero je zahtevku ugodilo tudi v tem delu, nepravilna.
Dejanska etažna lastnina v obliki nedokončane etažne lastnine ali navidezne solastnine po ustaljeni sodni praksi uživa sodno varstvo. Takih razmerij ni mogoče reševati z institutom delitve solastnine v okviru 70. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), ampak na podlagi 107. člena SPZ.
motenje posesti - soposest - varstvo med več posestniki - sodno varstvo posesti
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo in zaključilo, da je toženka, s tem ko je zamenjala ključavnico vhodnih vrat stanovanjske hiše, tožniku onemogočila pred tem nemoten dostop in ga pri tem motila v izvrševanju njegove soposesti stanovanjske hiše, ki jo je do takrat izvrševal.