CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00058777
SPZ člen 92, 92/1. ZIZ člen 192, 192/2.
tožba na izselitev in izpraznitev nepremičnine - varstvo lastninske pravice - razmerja med solastniki - nerazdeljena solastnina - prodaja idealnega deleža nepremičnine na javni dražbi - nakup idealnega deleža - izvršljivost sklepa o izvršbi - neizvršljivost sklepa - ugovor litispendence - res iudicata v izvršilnem postopku - preuranjena tožba - pravni interes po pravnomočno končanem sporu - izselitev dolžnika iz stanovanjske hiše - izselitev iz nerazdeljene stanovanjske hiše - izvršilni naslov za izselitev dolžnika - formalna pravnomočnost
Izselitev iz idealnega dela nepremičnine ni mogoča, saj ni znano, kateri del nepremičnine je v posesti katerega izmed solastnikov. Zato v situaciji, ko je predmet nakupa idealni solastniški delež nepremičnine, določba drugega odstavka 192. člena ZIZ, ne pride v pošev in sodišče prve stopnje v taki situaciji v izvršilnem postopku ne more izdati izvršilnega naslova za izselitev dolžnika. Glede na povedano je zgoraj navedeni sklep, izdan v izvršilnem postopku, v delu, ki se nanaša na izselitev iz solastnega deleža, neizvršljiv. Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču teorije, da so sodbe, ki jih ni mogoče izvršiti, neupoštevne. Te sodbe postanejo formalno pravnomočne in jih je mogoče izpodbijati s pravnimi sredstvi, ne postanejo pa materialno pravnomočne in tudi niso izvršilni naslov. Zatorej ima tožnik v tej pravdi pravni interes za tožbo na izselitev in izročitev stanovanjske hiše, in to glede cele stanovanjske hiše.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00057514
SPZ člen 106, 115. OZ člen 288. ZPP člen 3.
upravnik - plačilo obratovalnih in vzdrževalnih stroškov - pogodba o medsebojnih razmerjih etažnih lastnikov - obračun obratovalnih stroškov - razdelilnik stroškov - opredelitev do relevantnih navedb stranke - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje zaradi zmotne uporabe materialnega prava - soglasje k umiku - delni umik tožbe
Tožeča stranka je sama podala delni umik tožbe z drugo pripravljalno vlogo z dne 29. 6. 2020 glede zneskov po računih 023/17, 055/17, 091/17, 133/17, 174/17, 218/17 in delno po računu 251/17. Tožena stranka se je z delnim umikom v pripravljalni vlogi z dne 10. 7. 2020 strinjala. Sodišče prve stopnje zato ni imelo nobene podlage, da delnega umika tožbe ne bi upoštevalo. Ker pri umiku tožbe ne gre za razpolaganje z zahtevkom, umika tožbe sodišče ne more preprečiti s sklicevanjem na 3. člen ZPP. Edini pogoj za umik tožbe po vložitvi odgovora na tožbo je privolitev tožene stranke. Ta pa je bila podana jasno in nepogojno.
Tožeča stranka kot upravnik je bila dolžna vsako leto etažnim lastnikom predložiti obračun dejanskih stroškov in nato opraviti ustrezen poračun. Navedeno izhaja tudi iz Pogodbe o upravljanju, ki določa obveznost upravnika, da najmanj enkrat letno lastnikom predložiti obračun skupnih stroškov oziroma tudi v vmesnem obdobju po predhodnem dogovoru. Navsezadnje je tudi povsem življenjsko logično, da se v primeru pavšalnega plačevanja stroškov oziroma akontacij, na koncu določenega obdobja napravi poračun, da se ugotovi dejanska poraba. V nasprotnem primeru lahko pride do neupravičene obogatitve na strani prejemnika.
Ker tožeča stranka ni nikoli predložila letnih obračunov stroškov (česar sama ni zanikala), ni mogoče ugotoviti, kolikšni so bili dejanski stroški v posameznem letu. V primeru, da bi se izkazale za resnične trditve tožene stranke, da dejanske stroške s pavšali preplačuje, bi to vplivalo na utemeljenost tožbenega zahtevka po višini. V primeru preplačil bi bila tožeča stranka v skladu z zgoraj citiranimi pogodbenimi določili dolžna to upoštevati kot dobropise na prihodnjih računih.
motenje posesti - izvrševanje posesti - dejanska oblast nad stvarjo - dedovanje - pridobitev posesti dediča - upravičenje do posestnega varstva - pravica do zasebnosti - pravica do nedotakljivosti stanovanja - dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave
Tožniki so zatrjevali prost dostop do stanovanja (in ne v stanovanje). Tudi če so bila vrata stanovanja običajno odklenjena, to ne pomeni, da so v stanovanje vstopali neomejeno, po lastni volji. Tudi sami so trdili, da so tja zgolj prihajali na obisk. Pravice do posestnega varstva stanovanja nimajo, saj na njem posesti niso imeli. Res je sicer, da je prvi tožnik v trenutku očetove smrti (zakonito) posest pridobil tudi kot dedič. Vendar pa je sodišče prve stopnje pravilno izpostavilo, da bi ugoditev zahtevku v tem delu kršila pravico do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja ljudi, ki v njem bivajo. Ob upoštevanju ustavnih pravic toženca prvemu tožniku ni mogoče nuditi zahtevanega posestnega varstva oziroma tožbenemu zahtevku ni mogoče ugoditi, saj bi šlo za prekomeren poseg v pravico toženca in njegove matere do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00058507
SPZ člen 11, 249. OZ člen 5, 190, 190/1. ZPP člen 337.
stvarno breme - nadomestilo za uporabo - podatki o pravici, ki se vpišejo v zemljiško knjigo - vpisani podatki v zemljiški knjigi - domneva o lastniku nepremičnine - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - zaznamba spora pri izbrisni tožbi - ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe - časovne meje pravnomočnosti - stanje ob zaključku glavne obravnave - nova dejstva - načelo vestnosti in poštenja - plačilo DDV - neupravičena obogatitev - odločitev o stroških
Po prvem odstavku 11. člena SPZ velja domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiški knjigi. Dobroverne osebe, ki so pridobile pravice v zaupanju v zemljiško knjigo, se varuje tudi zoper pravice tretjih oseb, ki so nastopile (nastale) na podlagi pravnih dejstev, ki niso bila vpisana v zemljiško knjigo. Glede na okoliščine konkretnega primera je po prepričanju pritožbenega sodišča treba dati prednost načelu zaupanja v zemljiško knjigo, ne glede na pravdo v zvezi z ničnostjo oz. izbrisno tožbo. Po presoji pritožbenega sodišča je odločilno, da je tožena stranka vknjižena v zemljiški knjigi kot edina lastnica nepremičnine ID znak 00 141/1 z začetkom učinkovanja vpisa od 14. 7. 2014, pri čemer je bila vknjižena kot zemljiškoknjižna lastnica cit. nepremičnine tudi ob zaključku glavne obravnave. Sodba namreč zagotavlja pravno varstvo glede na stanje ob njeni izdaji, kar je po enotnem stališču teorije in sodne prakse trenutek konca glavne obravnave. Za odločitev o pritožbi zato ni odločilna sodba prvostopenjskega sodišča v zvezi z izbrisno tožbo, ki ob zaključku glavne obravnave še ni bila pravnomočna, niti sodba višjega sodišča, priložena k pritožbi, ki ob zaključku glavne obravnave še ni obstajala. Po stališču pravne teorije je (zgolj) to, kar je pravnomočno razsojeno, treba šteti za resnično.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00057096
ZZZDR člen 52, 52/1, 52/2. ZIZ člen 64, 65, 65/3.
zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - pogodbena hipoteka - dobra vera - poizvedovalna dolžnost - nedopustnost izvršbe - skupno premoženje - skupno premoženje zakoncev - vpis skupnega premoženja v zemljiški knjigi - odsotnost vpisa - razpolaganje s skupnim premoženjem - izločitvena tožba - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - neprimeren dokaz
Tožnica razen trditev, da slabo govori slovensko, ni podala trditev, iz katerih bi bilo moč razbrati, da pri podpisu notarske listine oziroma na naroku pri notarju ni mogla zaradi objektivnih ali subjektivnih okoliščin zavarovati svojih pravic na nepremičnini, ki ji pripadajo iz naslova skupnega premoženja. Sodišče prve stopnje ji zato utemeljeno očita, da v danih okoliščinah ni ravnala skrbno, s tem, da iz njene trditvene podlaga ne izhaja, da je toženka, katera skrbnost se presoja po pravilih skrbnosti dobrega strokovnjaka, opustila dolžno (pričakovano) poizvedovalno skrbnost, kot se od toženke pričakuje v tovrstnih pravnih razmerjih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00057519
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1. SPZ člen 66, 99, 100.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - razlogi za prekinitev postopka - solastnina - vznemirjanje lastninske pravice
Dejstvo je, da sta bila tožnik in toženec ob vložitvi predmetne tožbe in sta še solastnika nepremičnin. Med njima to ni sporno, kar pomeni, da med njima ne obstoji spor, ali obstaja ta pravica oziroma takšno pravno razmerje, prav na solastninskih upravičenjih pa tožnik tudi utemeljuje svoj zahtevek. Sklep o delitvi nepremičnine ima oblikovalni učinek, spremeni prejšnje pravno razmerje med udeleženci oziroma ga na novo oblikuje. Pravilno je zato stališče sodišča prve stopnje, da bo o izključni lastninski pravici šele odločeno in zato odločitev nepravdnega sodišča ne predstavlja predhodnega vprašanja za to pravdo. Na to tudi nima vpliva izdana začasna odredba v nepravdnem postopku, saj ta razmerje le začasno ureja. Vprašanje pravnega in ekonomskega interesa pa ni povezano s predhodnim vprašanjem.
OZ člen 52, 58, 239. SPZ člen 48, 48/2. ZTLR člen 33. ZPP člen 318, 318/3, 339, 339/2-7.
tožba za izstavitev zemljiškoknjižne listine - zamudna sodba - dogovor o skupni gradnji - nesklepčnost tožbe - razveljavitev zamudne sodbe - vlaganja - solastni delež - višina solastnega deleža - vlaganje v solastno nepremičnino - če je bila izpolnjena pogodba, ki ji manjka oblika (realizacija) - konvalidacija oblično pomanjkljive pogodbe
Sodna praksa je že večkrat izrekla, da je možno, da pogodba z realizacijo lahko konvalidira. Tako je možno, da je lahko sklenjen ustni dogovor med lastnikom in graditeljem, da bo ob pogojih konkretnega primera nastala solastnina v dogovorjenem deležu. To pomeni, da bi v konkretnem primeru morala tožeča stranka zatrjevati poleg okoliščin o dogovorjeni skupni gradnji tudi, kdaj in kako se bo določil delež, če ni bil dogovorjen že v ustnem sporazumu. Ni dovolj trditev iz tožbe, da bo pridobila delež po izvedenčevi oceni vlaganj v celotno hišo.
Izbrisna tožba je namenjena odpravi materialnopravno neveljavne vknjižbe. Aktivno legitimiran zanjo je tisti, čigar (stvarna ali) obligacijska pravica je bila zaradi te vknjižbe kršena, pri čemer je z obligacijsko pravico mišljena obligacijska pravica v zvezi z nepremičnino (predkupna pravica ali v primeru večkratnega razpolaganja z nepremičnino pravica prvega pridobitelja, ki razpolaga zgolj z zavezovalnim pravnim poslom).
agrarna skupnost - delitev solastnih nepremičnin - vsebina predloga za delitev solastnine - nesklepčen predlog - pravila agrarne skupnosti - družbena pogodba (societas)
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bistvo delitve stvari v solastnini prenehanje, razdružitev solastninske skupnosti kot skupnosti več oseb. Že iz predloga izhaja, da bi po predlagani delitvi na 90 % nepremičnin solastninska skupnost obstajala še naprej, prenehala bi le na 10 %. Zato je materialnopravno pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je predlog za delitev solastnine nesklepčen.
ZFPPIPP člen 19, 299a, 299a/4, 299a/4-3, 330, 331. SPZ člen 128, 128/1, 137, 137/1.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - sklep o prodaji nepremičnin - sklep o prodaji - ločitvena pravica - realni dolžnik - akcesornost ločitvene pravice - zaznamba izbrisne tožbe - res iudicata
Za poplačilo upnika je pomembno le za koliko je bila njegova terjatev poplačana v stečaju in ne koliko je morda upnik nato na trgu s prodajo tega premoženja dejansko iztržil.
Ker je ločitvena pravica upnice pravnomočno ugotovljena v ustreznem sodnem postopku in gre za pravnomočno rešeno stvar (res iudicata), je v tem postopku v okviru pritožbe zoper sklep o prodaji nepremičnin, na katere se hipoteka oziroma ločitvena pravica nanaša, sodišče ne more več presojati.
Če med stečajnim dolžnikom in upnikom ni osebne zaveze, pač pa ta obstaja med upnikom in njegovim dolžnikom, ki je nekdo drug, hipoteka pa je vpisana na premoženju stečajnega dolžnika, govorimo o realnem dolžniku. Do njega ima upnik „terjatev“ kot pravico, da se za svojo terjatev, ki jo ima do osebnega dolžnika, poplača iz posebne stečajne mase, v kateri sodi premoženje, na katerem ima vpisano hipoteko v svojo korist.
SPZ člen 33, 34. ZPP člen 243, 243/1, 244, 244/1, 244/2, 245, 246, 246/1, 252, 252/2.
posestno varstvo - prepovedane imisije - prekomerna imisija - svetlobne imisije - varstvo pred imisijami - dokaz z izvedencem - določitev izvedenca - strokovna institucija kot izvedenec - razpravno načelo - sodelovanje v dokaznem postopku - pravica do izjave - motilno dejanje - krajevno običajne mere - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - negatorna tožba
Prepovedane imisije ne predstavljajo le neutemeljenega vznemirjanja lastninske pravice, ampak tudi motenje posesti. Posestnik lahko zaradi prekomernih oziroma prepovedanih imisij, ki onemogočajo normalno dotedanje izvrševanje dejanske oblasti nad stvarjo, uveljavlja tudi posestno varstvo.
Določitev in izbira izvedenca je v pristojnosti sodišča. Tudi stranke lahko predlagajo, koga naj sodišče določi za izvedenca, vendar sodišče na predlog strank ni vezano. Tožena stranka ni podala nobenih konkretnih predlogov za izbiro izvedenca. Njeno pavšalno nasprotovanje predlogom tožeče stranke in vztrajanje pri postavitvi izvedenca s seznama sodnih izvedencev je sodišče glede na ugotovljeno pomanjkanje in prezasedenost primernih strokovnjakov pravilno in zadosti obrazloženo zavrnilo.
Seznam izvedencev pri pristojnem ministrstvu je zgolj priporočilo - sredstvo, ki naj sodniku olajša iskanje in izbiro izvedenca, sicer pa je izvedenec lahko kdorkoli od strokovnjakov z določenega strokovnega področja, ki ga določi pravdno sodišče.
Z vročitvijo tehničnega poročila in z obravnavanjem izvedeniškega mnenja na glavni obravnavi je bila toženki v celoti zagotovljena možnost učinkovite izjave o izvedeniškem mnenju, čeprav ni bila navzoča pri vseh - tehničnih - aktivnostih izvedenca, ki so bile potrebne za njegovo izdelavo.
prenehanje izvenzakonske skupnosti - spor glede velikosti deležev - pravda zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in določitve deležev - nematerialni prispevek zakoncev - celovita presoja - dokazna ocena - vlaganja v nepremičnino - najem kredita v času trajanja izvenzakonske skupnosti
Razmere v času pridobivanja skupnega premoženja se iz različnih razlogov spreminjajo in zahtevajo različno angažiranje partnerjev pri posameznih nalogah (na primer: rojstvo in odraščanje otrok ter s to okoliščino povezana vzgoja in oskrba otrok, menjava službe, večja angažiranost enega pri domačih delih in otrocih omogoča drugemu večjo angažiranost za pridobivanje dohodka in podobno). Upoštevati je torej treba vsako prizadevanje, ki omogoča dobro funkcioniranje družine. Različnih oblik prispevkov partnerjev pri pridobivanju skupnega premoženja pa ni mogoče natančno izmeriti in pravda o ugotovitvi deleža na skupnem premoženju zato ni obračunska pravda. Zato zgolj matematično seštevanje dohodkov, kot to počne tožnik, ne more biti odločilnega pomena.
Prenehanje izvenzakonske skupnosti stvarnopravnih razmerij ne spreminja. Partner, ki po prenehanju zveze sam odplačuje kredit, ima do drugega le obligacijski zahtevek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00056927
SPZ člen 223-1, 223-2. ZZK-1 člen 19. ZPP člen 108. ZKN člen 18, 84, 160.
tožbeni zahtevek - določno in konkretno opredeljen tožbeni zahtevek - nedoločen tožbeni zahtevek - poprava tožbe - poziv na popravo tožbe - sklepčnost - stvarna služnost - potek služnostne poti - opis poteka služnostne poti - kataster
Tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja služnostne pravice mora vsebovati natančen opis poteka služnosti po služečem zemljišču. Kadar je izvrševanje služnosti omejeno na določene dele nepremičnine, je treba te prostorske meje pri opisu vsebine služnosti natančno opisati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00059316
ZIZ člen 71, 71/1, 71/1-5, 71/2, 71/2-1, 71/2-4. SPZ člen 142. ZPP člen 7, 212, 285, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZS člen 3.
odlog izvršbe - aktivna legitimacija - hipotekarni dolžnik - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - dom dolžnika - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo v izvršilnem postopku - ustaljena sodna praksa - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - nesorazmernost - bagatelni znesek
Skladno z novejšimi izhodišči sodne prakse je presoja škode po prvem odstavku 71. člena ZIZ do določene mere omiljena, če gre za izvršbo na nepremičnino, ki je dolžnikov dom, saj je treba upoštevati poseben pomen doma za družinsko življenje posameznika, seveda tudi v tem obsegu le v okviru trditvenega in dokaznega bremena dolžnika.
Morebitna izguba doma res pomeni trajno in praviloma nepovratno posledico, ki intenzivno poseže v položaj dolžnika in njegovih družinskih članov, vendar pa zgolj dejstvo, da nepremičnina, na katero se vodi izvršba, predstavlja dom dolžnika in njegove (širše) družine, samo po sebi še ne zadošča za odlog izvršbe. Dolžnik bi namreč v konkretnem primeru z izgubo nepremičnin moral in mogel računati že od izvršljivosti izvršilnega naslova oziroma vsaj od pridobitve nepremičnin na podlagi pogodbe o preužitku od prvotne dolžnice, ki jih je z izvršilnim naslovom obremenila s pogodbeno hipoteko, zato izguba teh nepremičnin pomeni le škodo kot logično posledico izvršbe. Škode, ki bi to presegla, pa dolžnik ni zatrjeval v zadostni meri oziroma dovolj določno, da bi bilo njegove navedbe sploh mogoče vsebinsko presoditi.
Neutemeljene so navedbe, da bi moralo sodišče, ko je dolžnikove navedbe prepoznalo za presplošne in pavšalne, v okviru materialno procesnega vodstva dolžnika pozvati k dopolnitvi teh navedb. Materialno procesno vodstvo je v izvršilnem postopku, ki je pretežno pisen, zelo omejeno, dodatno pa ga omejuje tudi dejstvo, da dolžnika v konkretnem primeru zastopa pravno kvalificirana pooblaščenka – odvetnica. Materialno procesno vodstvo ni namenjeno šolskemu pravnemu poučevanju pooblaščencev strank, zato ob jasnih zakonskih določbah, da vsaka stranka za svoje zahtevke in ugovore nosi trditveno in dokazno breme, dolžnikova pritožbeno podana zahteva po dodatnem pozivanju presega zahtevo po materialnem procesnem vodstvu.
Odlog izvršbe po 1. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ je namenjen varstvu dolžnikov, da se njihov dom ne bi prodal zaradi izterjave terjatev praviloma nizke vrednosti, ki bi jih bili dolžniki sposobni v času odloga poravnati ob podpori socialne mreže (sorodnikov, prijateljev, sosedov), socialnih pomoči in humanitarnih organizacij. Namen je torej v tem, da dolžnik obdrži svoj dom in upnika v doglednem času poplača na drug način. Kot je pravilno poudarilo sodišče prve stopnje, očitno nesorazmerje med višino terjatve in vrednostjo nepremičnine v tem primeru ne pomeni matematičnega nesorazmerja, temveč je odlog dovoljen, kadar gre za izterjavo bagatelnih, nižjih terjatev, o tem pa v primeru terjatve, ki že po sklepu o izvršbi znaša skoraj 20.000,00 EUR, ni mogoče govoriti. Taka višina terjatve (ki se bo še povečevala zaradi nastajanja novih izvršilnih stroškov) tudi že presega 17% ocenjene vrednosti dolžnikovega deleža nepremičnine (111.600,00 EUR) in o očitnem nesorazmerju tudi zato ni mogoče govoriti.
Na podlagi navedenega sporazuma (s sporazumom je dovoljena uporaba poti tožniku ne samo po občini, temveč tudi po tožencu, vse do preklica) je tožnik pridobil položaj prekarista, ki pa ne uživa posestnega varstva zoper toženca kot solastnika oziroma sedaj lastnika nepremičnine, ki je preklical dogovorjeni prekarij, to je uporabo poti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00056904
SZ-1 člen 42, 42/1, 44, 44/1, 63, 63/2. SPZ člen 119, 119/2, 119/4, 119/5. ZIZ člen 62, 62/2.
upravljanje večstanovajskih stavb - razmerja med etažnimi lastniki - rezervni sklad - sredstva rezervnega sklada - vodenje sredstev računa rezervnega sklada - dolžnost plačevanja v rezervni sklad - izterjava sredstev za rezervni sklad - aktivna legitimacija v primeru neplačila v rezervni sklad - skupnost etažnih lastnikov - aktivna legitimacija etažnih lastnikov - oblikovanje tožbenega zahtevka - nakazilo na račun upravnika - nepravilno postavljen tožbeni zahtevek - namenska poraba sredstev - poseben transakcijski račun - materialno procesno vodstvo - spor majhne vrednosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - upravnik večstanovanjske stavbe - zamenjava upravnika - razmerje med upravnikom in etažnimi lastniki - aktivna legitimacija upravnika večstanovanjske stavbe - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - tožba - sestavine tožbe - prva pripravljalna vloga - enotna obravnava - trditvena in dokazna podlaga - dopolnitev tožbe
V pravdnem postopku, ki se nadaljuje po dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi, tvori tožbo predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine skupaj s prvo pripravljalno vlogo.
Tožeča stranka bi morala zahtevati plačilo na poseben transakcijski račun etažnih lastnikov, kjer se zbirajo sredstva rezervnega sklada, in ne na račun upravnika.
Razpolagalna sposobnost etažnih lastnikov je zaradi stroge namenskosti in nepovratnosti sredstev rezervnega sklada zelo omejena. Kakršen koli prenos materialnopravnih upravičenj etažnih lastnikov na sredstvih rezervnega sklada mimo dovoljenih namenov uporabe, ki so izrecno in kogentno določeni, ni dovoljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00059323
ZIZ člen 24, 24/4, 55, 55/1, 55/1-12, 56a, 59, 59/1. SPZ člen 142, 142/1, 142/2. ZZK-1 člen 91, 92. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 340.
hipotekarni dolžnik - pravno nasledstvo - prehod terjatve - ugovor novega dolžnika - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - impugnacijski ugovor - neveljavnost vknjižbe hipoteke - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - neizvedba dokaza
Ugovorno in pritožbeno uveljavljano dejstvo, da dolžnica, ki je po podatkih zemljiške knjige pridobila lastninsko pravico na nepremičnini po vknjižbi pogodbene zastavne pravice in zaznambe neposrednosti izvršljivosti notarskega zapisa, ni bila v pogodbenem razmerju z upnikom in se sama ni neposredno zavezala k izpolnitvi dolga po izvršilnem naslovu, na veljavnost in izvršljivost le-tega nima nobenega vpliva in ne predstavlja ovire, da se upnik poplača iz kupnine, dosežene s prodajo zastavljene nepremičnine.
Dolžnica ob opisanem zemljiškoknjižnem stanju v tem izvršilnem postopku ne more uspeti z uveljavljanjem, da je bila že v času pridobitve hipoteke bodisi solastnica te nepremičnine na originarni podlagi iz naslova skupnega premoženja bodisi izključna lastnica iz naslova njenega posebnega premoženja (kot sama s seboj v nasprotju navaja v ugovoru in pritožbi). Ugotavljanju takih dejstev namreč izvršilni postopek ni namenjen in niti nima prilagojenih in ustreznih mehanizmov za tako postopanje. Nikakor pa to ne pomeni, da jih ne more uveljavljati v tožbi na ugotovitev nedopustnosti izvršbe po 59. členu ZIZ.
Prav tako dolžnica v tem izvršilnem postopku ne more uspešno uveljavljati ugovornega razloga, da je ustanovljena hipoteka neveljavna, ker je prvotni dolžnik brez njenega soglasja in brez njene seznanjenosti s svojim poslovanjem obremenil skupno premoženje oziroma posebno premoženje dolžnice. Tudi te navedbe so namreč lahko le predmet pravdnega postopka, v katerem bi dolžnica uveljavljala neveljavnost na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa vknjižene hipoteke.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSK00058112
ZSKZ člen 14. 16.a.. ZSZ člen 1.
pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - lastninjenje kmetijskih zemljišč - naknadna sprememba namembnosti zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi - stavbno zemljišče - pozidanost zemljišča
Pritožbeno zavzemanje, ki ga je moč strniti v tezo, da je nelegalna pozidava (že sama po sebi oziroma kot izvršeno dejstvo) privedla do tega, da je kmetijsko zemljišče postalo (zazidano) stavbno zemljišče, je pravno zmotno. V tej smeri določbe druge alineje 1. člena ZSZ/1984 ni mogoče razlagati.
Ker je bil noveliran prostorski akt sprejet ravno zaradi ex post legalizacije že obstoječe stavbe, je po oceni pritožbenega sodišča sprejemljivo, da se kot stavbno zemljišče opredeli ustrezno zaokrožena celota okrog stavbe B, torej njeno stavbišče skupaj s t.i. funkcionalnim zemljiščem.
ZS člen 2. KZ-1 člen 314. ZPP člen 8, 289, 289/3. URS člen 22. SPZ člen 222, 223.
nedopustno protipravno ravnanje - dolžnost sodišča - vzpostavitev prejšnjega stanja - služnostna pot - samovoljno ravnanje - formalno procesno vodstvo - služnost poti - poseg v služnost poti - nastanek služnosti - priposestvovanje služnosti poti
Sodišče druge stopnje poudarja, da izpolnjevanje dolžnostnih ravnanj, ki jih nalagajo (pravnomočne in izvršljive) odločbe sodišč, ni nedopustno ali protipravno ravnanje temveč ustavnopravna dolžnost tako strank kot tudi vseh državnih organov (2. člen ZS). Odločitev sodišča prve stopnje zgolj vzpostavlja prejšnje stanje - brv čez potok je obstajala in toženca (ni pomembno ali zgolj prvotoženec sam ali po tretji osebi) sta jo odstranila (peta alineja tč. 13. obrazložitve). S tem ravnanjem je onemogočena uporaba služnostne poti, kajti brv je bila njen ključen del, saj je omogočala prehod čez potok. V tem postopku ni bilo ne zatrjevano in ne dokazovano, da je bilo za postavitev brvi potrebno pridobiti kakršnokoli soglasje ali drug upravni akt (odločbo), temveč je nesporno dejstvo, da takšnega akta ni bilo. Prav tako je povsem nesporno, da toženec ni porušil brvi zaradi kakršnekoli druge pravne zapovedi (predpisa, individualne odločbe), temveč samovoljno.