OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00071101
SPZ člen 92. ZFPPIPP člen 248. OZ člen 190, 198. ZPSPP člen 29.
najemna pogodba - pravne posledice začetka stečajnega postopka - odpoved najemne pogodbe - izpraznitev in izročitev poslovnega prostora - lastninska (vindikacijska) tožba - ugovor pasivne legitimacije - dejanska posest - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina)
Najemna pogodba ne more predstavljati pravne podlage za zahtevek tožnika (najemodajalca) proti tožencu (najemniku) za vrnitev stvari. Taka odločitev sodišča prve stopnjeje materialnopravno zmotna. Tožeča stranka zahteva od tožene stranke, da se iz njenih poslovnih prostorov izseli in ji jih izroči v posest prav zato, ker je od Najemne pogodbe odstopila. Pravno podlago predstavlja v takem primeru 92. člen SPZ, iz katerega izhaja, da lahko lastnik od vsakogar zahteva vrnitev individualno določene stvari, pri tem pa mora dokazati, da ima na stvari, katere vrnitev zahteva, lastninsko pravico in da je stvar v dejanski oblasti toženca.
pridobitev lastninske pravice - pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - priposestvovanje po ODZ - aktivna legitimacija - priposestvovalna doba pravnih prednikov - dokazna ocena
Sodišče je sprejelo pravni sklep, da so že tožnikovi pravni predniki priposestvovali sporni parceli. Pravno podlago je pravilno našlo v paragrafu 1460 Občega državljanskega zakonika. Ta določa, da mora imeti priposestvovalec stvar v posesti, ki mora biti pravična, poštena in pristna ter mora trajati ves po zakonu določen čas. Upoštevaje načelno pravno mnenje razširjene seje Zveznega vrhovnega sodišča z dne 4. 4. 1960, ki za priposestvovanje nepremičnin določa 20-letno dobo, je zaključilo, da se je ta iztekla najkasneje leta 1958.
Tožnik je v postopku zatrjeval, da je pravni naslednik (dedič) po materi A. A. Vprašanje aktivne legitimacije v postopku na prvi stopnji nikoli ni bilo sporno.
Ker predložena listinska dokumentacija prepričljivo izkazuje, da sta bili sporni nepremičnini vrnjeni toženčevemu očetu že v letu 1946, da pa jih je na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 21. 11. 1937 imela v posesti tožnikova pravna prednica in njeni družinski člani, je pravilna odločitev prvega sodišča, da se je priposestvovalna doba iztekla najkasneje v letu 1958 in da je tožbeni zahtevek utemeljen.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00070202
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3. SPZ člen 92, 164. OZ člen 647.
regulacijska začasna odredba - ugovor zoper začasno odredbo - podjemna pogodba - vindikacijski zahtevek - trditveno in dokazno breme dolžnika
Zastavni upnik ima sicer v skladu skladu s 164. členom SPZ v času trajanja zastavne pravice enako pravno varstvo kot lastnik in lahko pod istimi pogoji zahteva vrnitev zastavljene stvari (vindicatio pignoris), prenehanje vznemirjanja in posestno varstvo, tudi od njenega lastnika, vendar pa bi moral dolžnik za uveljavljanje zastavne pravice, s tem pa tudi vrnitve, upnika natančno seznaniti s terjatvijo (po temelju in višini) zoper njega, saj upnik v nasprotnem primeru niti ne more v celoti in pravilno izpolniti njegove terjatve in si s tem zagotoviti vrnitve svoje stvari. Zgolj s pavšalnim zatrjevanjem svoje terjatve do upnika, dolžnik ni uspel izpodbiti upnikove terjatve na vrnitev premičnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00063616
OZ člen 609. ZPSPP člen 32, 32/2. ZPP člen 44, 44/3, 214, 214/2, 488, 488/1. SPZ člen 92.
izpraznitev in izročitev nepremičnin - pogodba o finančnem leasingu - najemna pogodba - podnajemna pogodba - prenehanje podnajema - načelo nemo plus iuris transferre potest quam ipse habet - izdaja sodbe brez glavne obravnave - nesporno dejansko stanje - sodba presenečenja
Pogodba o finančnem leasingu ima do trenutka, ko nastopi upravičenje leasingojemalca do odkupa predmeta leasinga, predvsem značilnost najemne pogodbe.
Ena bistvenih pravnih lastnosti podnajemnega razmerja je njegova akcesornost do osnovnega najemnega razmerja. Akcesornost je nujna, ker mora biti najemodajalec nosilec upravičenja razpolagati z možnostjo rabe stvari. Najemnik lahko sklepa podnajemno pogodbo samo v okviru svoje možnosti rabe, ta pa mu je podeljena z najemno pogodbo. S prenehanjem najemne pogodbe ugasne upravičenost razpolaganja, to pa neposredno učinkuje tudi na podnajemno pogodbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00063691
SPZ člen 23. ZPP člen 5, 8, 108, 115, 115/2, 116, 116/1, 119, 212, 337, 337/1. ZZK-1 člen 41, 53, 53/6. ZZVZZ člen 80a, 80a/2. Pravilnik o obrazcu zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem (2008) člen 1. URS člen 22.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - postopek za vrnitev v prejšnje stanje - pravica do izjave v postopku - obrazec zdravniškega potrdila - bolezen stranke v postopku - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - zemljiškoknjižno dovolilo - dobra vera pridobitelja nepremičnine - pogoji za predznambo - overjeno zemljiškoknjižno dovolilo - predlog za prekinitev postopka - razpravno načelo - kontradiktornost postopka - nedovoljene pritožbene novote
Pravica do izjave iz 22. člena Ustave Republike Slovenije (URS) med drugim omogoča stranki pravico do informacije v postopku, pri čemer je institut vrnitve v prejšnje stanje, kot predpogoj pravice do izjavljanja, z njo neposredno povezan. Vsebina obrazca je v skladu z drugim odstavkom 80.a členom Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) urejena v Pravilniku o obrazcu zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem (Pravilnik) in je tako predpisan Obrazec PV.
S pogojevanjem pravnoposlovne pridobitve lastninske pravice na nepremičnini z vpisom v zemljiško knjigo se zasleduje varstvo zaupanja v pravni promet in s tem varstvo tretjih oseb, vendar začne v razmerju med prenositeljem (prodajalcem) in pridobiteljem lastninske pravice (kupcem) prenos na nepremičnini učinkovati že s tem, ko prenositelj izstavi (in izroči) pridobitelju zemljiškoknjižno dovolilo z vsebino, določeno v 23. členu SPZ, na katerem je prenositeljev podpis notarsko overjen. Tako Vrhovno sodišče RS, kot tudi Ustavno sodišče RS sta že večkrat pojasnila, da se na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero lahko sklicuje le tisti upnik, ki je pridobil pogodbeno zastavno pravico na nepremičnini, ne pa tudi tisti, ki je zastavno pravico pridobil šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, in da bo imel prednost pred nevknjiženim lastnikom le tisti upnik, ki je hipoteko pridobil na pravnoposlovni podlagi in je pošteno zaupal v zemljiškoknjižno stanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00063779
SPZ člen 8, 16, 18, 96. OZ člen 190. ZPP člen 254, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 354, 354/1.
lastninska pravica - elektroenergetski objekt - uporaba tuje stvari - uporabnina - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga - neustrezna dokazna ocena - načelo superficies solo cedit - sestavina glavne stvari - transformatorska postaja - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zmotna uporaba materialnega prava - dokaz z izvedencem - strokovno znanje izvedenca - najemno razmerje - trditveno in dokazno breme - pravni naslov za uporabo tujih nepremičnin - kršitev pravice do izjave - povrnitev koristi - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Sporno pred sodiščem prve stopnje je bilo in ostaja tudi v pritožbenem postopku ali sta tožnika poleg nepremičnine in objekta, ki stoji na njej, tudi lastnika elektroenergetske opreme ter v nadaljevanju uporaba 198. člena OZ in sicer odgovor na vprašanje ali se prihodki, ki jih ustvarja oseba, ki uporablja tujo stvar brez soglasja lastnika, lahko upoštevajo pri odmeri ustreznega nadomestila lastniku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00063625
ZPP člen 7, 212, 279č, 279č/2, 285.
upravnik - stroški upravljanja, obratovanja in vzdrževanja - ključ delitve - ugotovitev solastniškega deleža - pomanjkljiva trditvena podlaga - materialno procesno vodstvo - nedovoljeni informativni dokazi - program vodenja postopka
Ni utemeljen očitek, da bi sodišče prve stopnje, upoštevajoč nosilne razloge izpodbijane odločitve, moralo tožečo stranko z uporabo materialno procesnega vodstva (285. člen ZPP) pozvati na to, da konkretizira svoje navedbe. Na nejasnost podlage vtoževanih računov je tožečo stranko opozorila že tožena stranka; ustaljeno stališče sodne prakse je, da sodišče ni dolžno izvajati materialno procesnega vodstva, če na pomanjkljive trditve opozori že nasprotna stranka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00063561
ZPP člen 11, 11/1, 13, 206, 206/1, 206/1-1, 339, 339/2, 339/2-8. ZTLR člen 24, 25, 26.
prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - rešitev predhodnega vprašanja - izpraznitev stanovanja - izselitev iz stanovanja - skupno premoženje - vlaganja - ustvaritev nove stvari - pravica do izjave - nova stvar
Upoštevaje navedbe toženke, iz katerih je zaenkrat moč sklepati zgolj na to, da ni dosežen pravni standard nove stvari oziroma spremenjene identitete zgradbe, se izkaže, da ni smotrno čakati na odločitev o toženkinem stvarnopravnem zahtevku v drugi pravdi. Zato je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti tako, da se toženkin predlog za prekinitev postopka zavrne.
SPZ člen 99, 99/1, 212, 212/1. ZPP člen 154, 154/2, 163, 163/4.
konfesorna tožba - vznemirjanje izvrševanja služnosti - odklop vode - služnost dosmrtnega stanovanja - priključek na javni vodovod - istovetnost tožbenega zahtevka - pravdni stroški po uspehu - poseben sklep o stroških postopka - delež stroškov
Pravilno je materialnopravno stališče, da ustanovljena osebna služnost načeloma zavezanca ne zavezuje k aktivnim ravnanjem (247. člen SPZ). Mora pa lastnik služeče stvari trpeti dejanja drugega in opuščati določena ravnanja. Vendar so okoliščine konkretnega primera posebne v tem, da je bila pitna voda v sporno nepremičnino, na kateri ima tožnik služnost stanovanja, pred posegom toženca napeljana na črno od brata C. (tretje osebe). Ko je toženec poskrbel za odklop tako napeljane vode, je s tem tožnika neutemeljeno motil pri izvrševanju služnosti stanovanja oziroma jo celo onemogočil, saj je splošno znano, da brez pitne vode v hiši normalno bivanje ni mogoče. Konfesorna tožba (212. člen SPZ v povezavi s prvim odstavkom 99. člena SPZ) je dajatvena tožba, ki se glasi na opustitev vseh ravnanj, ki nedopustno posegajo v izvrševanje služnosti. Ker je toženec s svojim ravnanjem poskrbel za to, da tožnik nima več možnosti uporabe pitne vode zaradi odklopa na črno napeljane vode, obstaja tudi njegova obveznost, da mu napeljavo tekoče pitne vode zagotovi nazaj.
Neutemeljeno je sklicevanje v pritožbi na dejstvo, da je ponovni priklop vode na črno nekaj manj in tudi nekaj drugega od zahtevka na izvedbo javnega vodovodnega priključka. Tudi sicer pa je toženec s svojo izpovedbo potrdil, da zanj napeljava vode na črno od brata C. ni ustrezna rešitev, zato jo je tudi sam onemogočil. Morebitno zavzemanje za ponovni priklop vode na črno tako nasprotuje njegovemu predhodnemu ravnanju. To, kar tožnik zahteva v tožbenem zahtevku (priklop na javno vodovodno omrežje in dejanja s tem v zvezi), je v družbi običajen in legalen način zagotovitve tekoče pitne vode. Takšen zahtevek pomeni primerno odpravo s strani toženca povzročenega vznemirjanja.
SPZ člen 24, 33, 33/1, 34. ZPP člen 7, 212, 318, 318/3.
sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti - motenje posesti - sklepčnost tožbe - trditvena podlaga tožbenega zahtevka - potrebne trditve - obstoj zadostne trditvene podlage - izvrševanje posesti - način izvrševanja posesti - zadnja mirna posest - konkretni opis - dokazanost trditev - izvedba dokaznega postopka - izključna posest - izvrševanje oblasti nad stvarjo - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji
Vrhovno sodišče je v dosedanji sodni praksi oblikovalo nekaj opornih točk, pomembnih za presojo o sklepčnosti tožbe. Tako po odločbah VS RS kot po odločitvah nižjih sodišč, ki niso prestale revizijskega preizkusa, temeljno izhodišče predstavlja preizkus, ali bi bila v primeru toženčeve pasivnosti izdana (prava) zamudna sodba. Do razhajanj med nižjimi sodišči in VS RS prihaja pri presoji, kako natančne morajo biti tožnikove navedbe, da predstavljajo potrebno/zadostno podlago za izvedbo dokaznega postopka. VS RS je izpostavilo, da podobno kot prestroge zahteve lahko tožnika prikrajšajo v pravici do sodnega varstva, na drugi strani presplošne navedbe lahko okrnijo toženčeve možnosti obrambe. Odločilna je zato prava mera: koliko je še življenjsko mogoče in razumno pričakovati od tožnika in bo hkrati dovolj, da se bo toženec mogel učinkovito braniti.
Tožnik je dovolj natančno opisal, na kakšen način je pred spornim toženčevim dejanjem uporabljal ograjene dele zemljišč.
Presoja, ali je toženec ogradil tolikšen del površin, ki jih je tožnik pred tem uporabljal za parkiranje, da je njegovo ravnanje motilno (in ne le moteče), je stvar dokaznega postopka. Tožnik je namreč zatrjeval, da je toženec ogradil celotno parkirno površino, toženec pa se je branil, da je parkiranje še vedno mogoče. Ali drži tožnikova trditev ali toženčeva, je stvar dokazovanja in ne sklepčnosti tožbe.
spor zaradi motenja posesti - sklep o motenju posesti - vsebina sklepa - motilno dejanje - onemogočitev dostopa do nepremičnine - oblikovanje zahtevka - zavrženje ugotovitvenega zahtevka - pravni interes - dajatveni zahtevek - restitucijski zahtevek - prepovedni zahtevek - pravočasnost tožbe zaradi motenja posesti - oteženo izvrševanje posesti - ekonomski interes za posestno varstvo - sprememba posestnega stanja - vzdrževalna dela - izvedba vzdrževalnih del - način izvrševanja soposesti
Ker SPZ v 32. členu zagotavlja posestvo varstvo vsakemu posestniku ne glede na dejavnost, s katero se ukvarja, so pritožbene navedbe, s katerimi toženca izpodbijata tožnikovo aktivno legitimacijo, neutemeljene.
Glede na to, da je obravnavana tlakovana pot edini dostop do nepremičnin tožnika, ki ga vsakodnevno uporablja, je presoja sodišča prve stopnje, da je postavljanje koles in vozička na pot ob prizidku, ki terja umikanje koles in vozička, motilno ravnanje.
Postavitev gradbenega odra na dovozu, ki ga uporabljata tudi toženca (kar v pravdnem postopku med pravdnimi strankami ni bilo sporno), ki je bil postavljen za krajši čas zaradi vzdrževalnih del in po opravi del tudi v celoti odstranjen, ne predstavlja motenja posesti. Potrebna vzdrževalna dela namreč ne predstavljajo motenja posesti.
negatorna tožba - plačilo uporabnine - originarna pridobitev lastninske pravice - nakup nepremičnine v stečajnem postopku - dobra vera kupca - pričakovana lastninska pravica - zavezovalni in razpolagalni pravni posel
Po prepričanju pritožbenega sodišča med tožnico in toženko lahko prišlo zgolj do zavezovalnega pravnega posla, iz katerega bi izhajal zgolj pravni naslov za prenos lastninske pravice. Pričakovana lastninska pravica, kot pravni standard, pa je varovana v primeru, ko je njena zemljiškoknjižna pridobitev mogoča neposredno na podlagi popolnega zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla, torej ko pridobitelj že ima, poleg veljavnega zavezovalnega pravnega posla, overjeno zemljiškoknjižno dovolilo, le vknjižil se še ni.
ZTLR člen 28, 54, 72. SPZ člen 213, 213/1, 217, 217/2, 219, 222, 223.
nastanek lastninske pravice s priposestvovanjem - dobrovernost posesti - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - priposestvovanje stvarne služnosti - dejansko izvrševanje služnosti - osvoboditev stvarne služnosti - obseg izvrševanja služnosti - uporaba tuje stvari
Posledično zato, s strani tožnikov zatrjevana mirna posest spornega dela nepremičnine od leta 1982 do 2004 oziroma celo vse do 2019, ki pa ni bila dobroverna, ker so morali vedeti, da niso upravičeni imeti sporni del zemljišča v posesti kot lastniki, ne zadošča za pridobitev lastninske pravice na temelju priposestvovanja.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00063644
SPZ člen 67, 70. ZNP-1 člen 149, 155.
začasna odredba v nepravdnem postopku - postopek delitve stvari v solastnini - ureditvena začasna odredba - restriktiven pristop pri ureditvenih začasnih odredbah - ureditev razmerja med solastniki - skupno upravljanje stvari v solastnini - priklop na javno električno omrežje
Po večinskem stališču sodne prakse je v nepravdnem postopku zaradi delitve stvari v solastnini dopustna izdaja ureditvene začasne odredbe zaradi varstva obstoječega stanja pred grozečim nasiljem ali nastankom težko nadomestljive škode. Takšno začasno odredbo je mogoče izdati le v nujnih in izjemnih primerih in je pri odločanju potreben restriktiven pristop.
Predlagateljici v predlogu za izdajo začasne odredbe res navajata, da med solastniki ni doseženo soglasje v zvezi s priklopom hiše na elektriko, vendar sodnega varstva za ureditev tega razmerja med solastniki ne predlagata. S predlagano začasno odredbo želita urediti nekaj, česar s svojim predlogom za razdružitev solastnine od nasprotne udeleženke sploh ne zahtevata. Predlagano zavarovanje torej sploh ni povezano s sodnim varstvom, ki ga predlagateljici s predlogom za delitev solastnine zasledujeta.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00063630
ZPP člen 117, 285. ZDKG člen 20. ZD člen 28, 32. SPZ člen 8, 54. OZ člen 533.
spor o obsegu zapuščine - izločitveni zahtevek potomca - prispevek k ohranitvi ali povečanju zapustnikovega premoženja - zaščitena kmetija - zapustnikovo premoženje - zapuščina - odsvojitev poslovnega deleža - darilna pogodba - sestavina nepremičnine - vlaganja - obračunska vrednost zapuščine - izračun nujnega deleža - zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - materialno procesno vodstvo
Tožnik je predlog za vrnitev v stanje pred prvim narokom za glavno obravnavo podal prepozno. Zaradi zatrjevane nepravilne oprave prvega naroka za glavno obravnavo tako ni moglo priti do kršitve pravice do izjave, saj tožnik možnosti, da bi se pravda vrnila v tisto stanje, v katerem je bila pred tem narokom, ni izkoristil pravočasno.
Značilnost izločitvenega zahtevka je, da potomcu pripada delež na vsaki posamezni premoženjski pravici, ki jo je imel zapustnik ob smrti (stvarni, obligacijski, avtorski, korporacijski), da ima torej potomec absolutno pravico na delu zapustnikovega premoženja, pri čemer mora zatrjevati in dokazati, da njegov prispevek k celotnemu zapustnikovemu premoženju ustreza vrednosti izločene stvari.
Posamična vlaganja v prednikov že obstoječ objekt, ki po pravilih stvarnega prava prirastejo k nepremičnini, ne utemeljujejo upravičenja po 32. členu ZD.
Tožnik v tožbi trdi, da so bile okrasne ptice in perjad zapustnikova last in da so tvorile premoženje, ki ga je imel zapustnik v trenutku smrti. Sodišče prve stopnje je ugotovitveni zahtevek zavrnilo z utemeljitvijo, da tega dejstva ni potrebno ugotavljati, ker predmeti več ne obstojijo. Pritožba se utemeljeno protivi takšni odločitvi, saj zapuščina obsega premoženje pokojnika, ki obstaja v času njegove smrti, v 28. členu ZD določena pravila za izračun nujnega deleža pa terjajo, da se vrednost zapuščine ugotavlja na podlagi ugotovitev o vsem zapustnikovem premoženju ob njegovi smrti.
ZZK-1 člen 243, 243/1. Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 38. ZLNDL člen 2. ZDen člen 3, 3-9, 80. Zakon o določanju stavbnih zemljišč v mestih in naseljih mestnega značaja (1968) člen 3, 5, 5/4.
izbrisna tožba - ugotovitveni zahtevek za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe - zavrnitev zahtevka - pravica uporabe - prenos pravice uporabe s pogodbo ali dedovanjem - deklaratoren vpis v zemljiško knjigo
Z uveljavitvijo ZLNDL so vsi imetniki pravice uporabe na zemljiščih postali lastniki teh zemljišč po samem zakonu, če so to pravico imeli ob uveljavitvi zakona (leta 1997). A. A. je takšno pravico imela, saj jo je podedovala leta 1983. Iz sklepa o dedovanju izhaja, da je imela njena mati na nepremičninah pravico uporabe in uživanja, ostali dediči pa so njen delež na teh nepremičninah prepustili svoji sestri A. A.
ZNNZ je v 38. členu določal, da nezazidano gradbeno zemljišče ostane v posesti prejšnjega lastnika vse dotlej, dokler ga po odločbi občinskega ljudskega odbora ne izroči v posest občini ali komu drugemu, da sezida stavbo ali kakšen drug objekt ali izvede kakšna druga dela. Tudi po določbah Zakona o določanju stavbnega zemljišča v mestih in naseljih mestnega značaja je imel prejšnji lastnik nezazidanega stavbnega zemljišča (glede na določbo četrtega odstavka 5. člena pa tudi oseba, ki je pravico uporabe pridobila od prejšnjega lastnika) pravico uporabljati tako zemljišče do dneva, ko ga je moral po odločbi pristojnega organa izročiti uporabniku (3. člen). Iz tega izhaja, da za pridobitev oziroma ohranitev pravice uporabe odločba občinskega organa ni bila potrebna, saj je bila pravica brezplačnega uživanja pridobljena po samem zakonu s trenutkom podržavljenja zemljišča, torej z uveljavitvijo ZNNZ in ne šele z odločbo, ki je bila zgolj ugotovitvene narave. Vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutivnega, temveč zgolj deklaratornega pomena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00062876
ZPP člen 337, 337/1. ZNP-1 člen 161.
nepravdni postopek za razdružitev solastnine - solastnina na nepremičnini - ugotovitev velikosti deležev na solastnem premoženju - spor o velikost solastninskih deležev - ocena vrednosti nepremičnine - predlog za sklenitev sodne poravnave - nestrinjanje s predlogom - postavitev sodnega izvedenca - dokaz s sodnim izvedencem - odločitev o stroških postopka - povrnitev stroškov nepravdnega postopka - stroški v nepravdnem postopku - skupni stroški postopka - krivdno povzročeni stroški - potrebnost stroškov - prizidek - gradnja prizidka - prizidek kot novogradnja - prepozne trditve - nedovoljene pritožbene novote
Postavitev izvedenca je bila res posledica dejstva, da se udeleženca nista strinjala glede vrednosti nepremičnine, vendar to še ne pomeni, da gre za nepotrebne ali krivdno povzročene stroške. Skupne stroške postopka krijejo solastniki v sorazmerju z velikostjo svojih deležev na stvari.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00063060
SPZ člen 92, 92/1, 92/2, 93. OZ člen 528, 528/1. ZPP člen 212, 214, 214/2.
menjalna pogodba - tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - rok za izročitev nepremičnine - ustni dogovor - ugovor dolžnika - ugovor pravice do posesti - trditveno in dokazno breme dolžnika - trditveno breme, če ugovor temelji na pogodbenem materialnem pravu - prevalitev dokaznega bremena - neobstoj ustnega dogovora
Lastnik lahko od vsakogar zahteva vrnitev individualno določene stvari, če dokaže, da ima na stvari, katere vrnitev zahteva, lastninsko pravico in da je stvar v dejanski oblasti toženca. Res je, da je toženec v odgovoru na tožbo navedel med drugim tudi, da sta stranki dogovorili daljši rok za izročitev nepremičnine, vendar je to čisto vse, kar v zvezi s tem ponudi toženec. Glede na tako skopo trditev je tudi tožnikovo golo zanikanje takšnega dogovora zadosti, da prevali dokazno breme na toženca. Tudi iz izpovedb na glavni obravnavi ni dovolj prepričljivo razvidno, da bi bil med pravdnima strankama sklenjen dogovor o podaljšanju roku za izročitev nepremičnine. Ko je bil zaslišan, toženec o tem ni izpovedal nič konkretnega. Samo to, da naj bi mu sestra (žena tožnika) rekla, »saj veš, da te ne bom, ker sva brat in sestra« in takoj nadaljeval »pa pustimo to«, česar pa ni mogoče razumeti kot dogovor med strankama (tožnikom in tožencem) o podaljšanju roka za izročitev nepremičnine. Nasprotno je tožnik izrecno zanikal, da bi se s tožencem dogovoril o kakšnem podaljšanju roka. Na podlagi vsega tega je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da toženec (na katerem je bilo zaradi podanih ugovornih trditev dokazno breme) ni uspel izkazati dogovora o daljšem roku za izročitev nepremičnine.
motenje posesti - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - nastanek težko nadomestljive škode - izdaja regulacijske začasne odredbe - ugovor zoper začasno odredbo - ponovno motenje posesti - nov predlog za izdajo začasne odredbe
Sodišče prve stopnje pravilno opredeli materialnopravno podlago za rešitev te zadeve, to so določbe ZIZ (272. člen) ob interpretaciji regulacijske začasne odredbe, kot jo je podalo Ustavno sodišče v zadevi Up 275/97. Gre namreč za primer, ko je predlog za izdajo začasne odredbe identičen tožbenemu zahtevku in je mogoče izdati začasno odredbo le, če upnik izkaže verjetnost škode, ki jo bo težko nadomestiti ali omiliti in pričakuje resne posledice, ki jih bo težko odpraviti ali omiliti. Pri tem sodišče pravilno ocenjuje, da je vezano na trditveno podlago in dokaze, katere predlaga upnik.
Tožeča stranka torej ni uspela dokazati, da dejavnosti ne more več opravljati zaradi ravnanja tožene stranke z drugim motitvenim ravnanjem.