ponoven postopek - zaščita pred vznemirjanjem - prepoved vznemirjanja lastninske pravice - vzpostavitev prejšnjega stanja - protipraven poseg v zemljišče - gradbeni posegi - meje tožbenega zahtevka - odločitev sodišča o tožbenem zahtevku - pritožba zoper odločitev o stroških postopka
Tožena stranka v pritožbi upravičeno izpostavlja, da je sodišče v I/2 točki izreka odločilo mimo tožbenega zahtevka, da je tožena stranka dolžna vzpostaviti prejšnje stanje na način, kot ga je predlagal izvedenec. Odločitev sodišča je v nasprotju z določili materialnega prava, saj v primeru, kadar je motilno dejanje mogoče odpraviti na več načinov, tožeča stranka ne more zahtevati, sodišče pa ne zavezati tožene k določenemu ravnanju, ki bi bilo po presoji izvedenca najbolj optimalno, ampak je tudi v takšnem primeru potrebno prepustiti izbiro ustreznega ukrepa toženi stranki. Izvedeni ukrepi pa morajo ustrezati strokovnim standardom in pravnim pravilom, ki veljajo v času izvedbe.
nepravdni postopek ureditve meje - spor o lastninski pravici - ustavitev nepravdnega postopka in nadaljevanje v pravdnem postopku
Predmetnega postopka ni mogoče rešiti po pravilih – kriterijih, ki so določeni za urejanje meje, saj meje, ko poteka čez stavbo, ni mogoče določiti tako, da vijuga po različnih vertikalah v različnih nadstropjih in gre v konkretnem primeru v bistvu za spor o lastninski pravici (in ne za mejni spor). O sporu o lastninski pravici pa je treba odločati po pravilih pravdnega postopka.
POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00066006
OZ člen 3, 9, 82, 83, 393, 393/3. ZPP člen 254, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZPSPP člen 12.
zahtevek za vračilo vlaganj - najemno razmerje - najem poslovnih prostorov - vlaganja v najeto nepremičnino - povrnitev neamortiziranih vlaganj - povečanje vrednosti nepremičnine - vgradnja dodatne opreme - klimatska naprava - najem za nedoločen čas - investicijska vlaganja ali najemnina - sanitarije - solidarna odgovornost - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - postopkovna kršitev - trditve o dejstvih - pred pravdo pridobljeno strokovno mnenje - dokazovanje z izvedencem - informativen dokaz - razlaga pogodbe - (ne)jasno pogodbeno določilo - razlagalna pravila - vrednotenje dela - metoda vrednotenja - osnova za izračun - dopolnitev izvedenskega mnenja - deljiva terjatev več tožnikov - večosebna deljiva obveznost - soglasje lastnika nepremičnine za investicijska vlaganja - vzpostavitev prejšnjega stanja po prenehanju najemne pogodbe
Stališče, da je t. i. informativni dokaz prepovedan, je sicer pravilno, vendar pri konkretno predlaganem dokazu ne gre za tak dokaz. Tožnika sta namreč višino stroška v klimatsko napravo konkretizirala. Te trditve za izvedbo dokaza z izvedencem zadostujejo.
Drži sicer pritožbena navedba toženke, da sama določilo razume drugače kot tožnika in je v tej smeri tudi podala določene navedbe, a to za zaključek, da je določilo v smislu razlagalnih pravil, ki jih določa 82. člen OZ, sporno in ga je treba razlagati po metodi, ki jo določa drugi odstavek iste določbe, ne zadošča. Pogodbena določba, ki je jasna, objektivno enopomenska, ni sporna. In taka je tudi konkretna pogodbena določba. Zaključek sodišča prve stopnje, da je določilo jasno in ni sporno, je zato pravilen.
Toženka spregleda, da je bilo s pogodbo dogovorjeno, da tožnika v prostorih vzpostavita stanje kot je bilo ob prevzemu (z izjemo predelav, ki bi povzročile nesorazmerne stroške). To pa ne pomeni nič drugega kot to, da se je toženka koristim od vlaganj, ki sta jih izvedla tožnika, odpovedala. Navedbe o tem, da je bil vložek tožnikov ob deložaciji uničen, zato za presojo zahtevka po tožbi niso odločilne. Stanje prostorov po deložaciji je relevantno le za presojo zahtevka po nasprotni tožbi in je bilo, kot izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe, tudi upoštevano. Stroške, ki so potrebni za vzpostavitev starega stanja, je namreč izvedenec izračunal ob upoštevanju stanja, ki ga je ugotovil ob ogledu.
Pritožbeno sodišče nima pomisleka v pravilnost uporabljene cenovne osnove, saj se vrednost morebiti neamortiziranega dela vlaganj izračunava na čas, ko sta tožnika poslovne prostore nehala uporabljati. Ne more pa v tej fazi postopka pritrditi uporabljeni metodi amortizacije, saj ni jasno, ali gre pri tem za uveljavljena pravila stroke in kakšna ali pa morda za osebno presojo izvedenca.
Tožnika nista bila tožena na solidarno plačilo. Ker se solidarnost ne domneva, bi morala biti kot taka izrecno opredeljena v zahtevku. Ker ni bila, gre za deljivo obveznost, ki se, če ni določeno drugače, deli med dolžnike na enake dele in je vsak izmed njih odgovoren za svoj del obveznosti.
Večosebne deljive obveznosti (denarna terjatev je deljiva) so solidarne samo, če tako določa zakon ali če se o tem dogovorita stranki. V konkretnem primeru s pogodbo ni bila dogovorjena. Pogodba o denarnem zahtevku, ki ga je postavila toženka, ker ji tožnika nista izročila prostorov v stanju kot sta jih prejela, sploh ne govori. Do zaključka o solidarnosti pa po mnenju pritožbenega sodišča ni mogoče priti niti z uporabo določb OZ o poroštvu ter o pristopu k dolgu, saj druga tožnica ni porok, niti ni bila med strankami v zvezi z vtoževano terjatvijo sklenjena pogodba o pristopu k dolgu.
Solastniški delež vsakega etažnega lastnika na skupnih delih se določa ob upoštevanju uporabne vrednosti posameznega dela v etažni lastnini v razmerju do skupne uporabne vrednosti nepremičnine samo, če zakon ali pravni posel ne določa drugače. Z odločbo o vzpostavitvi etažne lastnine je bilo pravnomočno odločeno o idealnih deležih solastnine, ki pripadajo njihovim vsakokratnim lastnikom na skupnih delih stavbe, kot določa drug zakon, v tem primeru ZVEtL-1.
Oblikovanje etažne lastnine predstavlja ureditev pravnih razmerij med etažnimi lastniki, o njej in s tem o solastniškem deležu etažnih lastnikov pa je odločeno s pravnomočno sodno odločbo.
Sklepčnost se nanaša le na dejstva, potrebna za nastanek pravne posledice. Sporno med strankama pa je bilo, kakšno je pravno razmerje med etažnimi lastniki, kar je bilo tudi predhodno vprašanje v tej zadevi. Priznanje, na katerega se sklicuje pritožnica, se lahko nanaša le na dejstva, ne pa na pravne zaključke in pravne kvalifikacije.
Korist zaradi vlaganj tožnice v sporno nepremičnino v sorazmerju z velikostjo njenega lastninskega deleža je torej že prešla na toženko, saj ji je zagotovljena posest nepremičnine kot pred sklenitvijo prodajne pogodbe, torej skladno z obstoječim posestnim dogovorom, v presežku pa toženka na svoje lastno prikrajšanje pristaja. Tak zaključek, ki utemeljuje tožničin verzijski zahtevek v višini 42.809,00 EUR, pa hkrati izključuje ugotovitev prikrajšanja na strani toženke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00066456
OZ člen 346. SPZ člen 48, 48/3. ZPP člen 4.
zastaranje - delo in vlaganja v tujo nepremičnino - načelo neposrednosti izvajanja dokazov
Tožnik je soglašal, da sodišče prve stopnje odloči o tožbenem zahtevku tudi na podlagi posredno izvedenih dokazov, s tem pa se izkaže očitana kršitev načela neposrednosti za neutemeljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00066595
SPZ člen 226, 226/1, 240, 241. OZ člen 101, 101/2, 111, 125, 190, 190/3, 329, 329/1, 332, 333. ZIZ člen 238, 238/3. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-5. ZPP člen 2, 350, 350/3, 357.
sočasnost izpolnitve pogodbe - odpoved pogodbe - prenehanje služnosti - izdaja zemljiškoknjižnega dovolila - načelo relativnosti obligacijskih razmerij - avtonomija pogodbenih strank - dolžnost vrnitve prejetega - meje postavljenega tožbenega zahtevka - prekoračitev tožbenega zahtevka - vknjižba pravice v zemljiški knjigi
Obseg in vsebino vknjižene neprave stvarne služnosti določa pravni posel, ki je (bil) podlaga za nastanek služnosti in ki učinkuje v razmerju do tretjih, kasnejših lastnikov obremenjene (služeče) nepremičnine. Pogodba o ustanovitvi neprave stvarne služnosti se tako razteza na vsakokratne lastnike služeče nepremičnine, vključno s tožnico. Zato posledic, ki izhajajo iz služnostne pogodbe, ni mogoče utemeljevati zgolj na podlagi načela relativnosti pogodbenih razmerij v smislu 125. člena OZ.
Materialnopravno pravilen je po oceni sodišča druge stopnje tudi zaključek sodišča prve stopnje, da določilo 14. člena Pogodbe, ki vsaki stranki pogodbe daje pravico, da z odpovednim rokom enega leta odpove pogodbo, ne nasprotuje določilu 241. člena SPZ. Kljub temu, da zakon ne predvideva možnosti odpovedi pogodbe s strani služnostnega zavezanca kot načina prenehanja osebne stvarne služnosti, takšna odpoved ni v nasprotju s prisilnimi predpisi in zato tudi ne izven avtonomije pogodbenih strank, da stranki druga drugi omogočita prenehanje pogodbe in s tem prenehanje pogodbeno ustanovljene neprave stvarne služnosti.
V materialnem pravu ni ovire, da sodišče tožbenemu zahtevku po nadomestitvi z.k. dovolila ne bi ugodilo, četudi je zahtevku za izdajo zemljiškoknjižnega izbrisnega dovolila ugodilo ob sočasni izpolnitvi obveznosti tožnice (drugi odstavek 101. člena OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00066688
SPZ člen 12, 12/1, 99, 99/1, 212, 213, 219, 219/1, 222, 222/1, 226. ZPP člen 190, 190/1. OZ člen 10.
konfesorna tožba - neprava stvarna služnost - izvrševanje služnosti - poseg v služnost - protipravno vznemirjanje služnosti - omejitev lastninske pravice - sončna elektrarna - zamakanje strehe - izvedba vzdrževalnih del - samovoljno ravnanje - odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda - sprememba lastništva nepremičnine - razširjene subjektivne meje pravnomočnosti
Prekritje sončne elektrarne s PVC folijo, ki se nadaljuje tudi po koncu testa za ugotovitev mest ponovnega zamakanja in je ob vložitvi pritožbe trajalo že dve leti, je predolgo. Pri podaljšanju uporabe tega ukrepa je toženka nekritično prezrla, da je njena lastninska pravica omejena s stvarno služnostjo, kar zahteva od nje določene prilagoditve. Seveda ji ne gre oporekati pravice do vzdrževanja in varovanja svojega premoženja, vendar pa sme glede na sočasni obstoj služnostne pravice na nepremičninah (za razliko od lastnika neobremenjenih nepremičnin) uporabiti le takšne vzdrževalne ukrepe (popravila), ki so dejansko učinkoviti, trajajo čim manj časa in čim manj obremenjujejo imetnika služnostne pravice. Prekritje strehe s PVC folijo ne ustreza navedenim kriterijem. Iz začasnega vzdrževalnega ukrepa je prešlo v dolgotrajen ukrep ter postalo samovoljno ravnanje.
Dokler je tožnica imetnica služnostne pravice, ji je lastnik služeče stvari dolžan omogočiti njeno izvrševanje ali pa se mora temu upreti na zakonsko ustrezen način.
Če po vročitvi konfesorne tožbe pride do spremembe lastništva bodisi na gospodujočem bodisi na služečem zemljišču, to ni ovira za nadaljevanje in uspešen zaključek pravde. Sodba, izdana med pravdnima strankama, bo tako neposredno učinkovala tudi proti pravni osebi, ki je pridobila lastninsko pravico na služeči stvari med pravdo (gre za razširitev subjektivnih meja pravnomočnosti).
preizkus terjatev in ločitvenih pravic - ugovor o prerekanju terjatve - ločitvena pravica - pogodba o odstopu terjatev v zavarovanje - odstop bodočih terjatev v zavarovanje - globalna cesija - določenost terjatve - določljivost terjatev - določno in konkretno opredeljen tožbeni zahtevek - ločitvena pravica, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo - ločitvena pravica nastala na podlagi izvršilnega naslova - napotitev na pravdo o obstoju prerekane terjatve - izvršilni naslov - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neprava stvarna služnost - obstoj predmeta zastave - pravni interes za pritožbo - dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev
Premoženje, ki je predmet ločitvene pravice, mora biti v prijavi terjatve določno opredeljeno.
Notarski zapis pogodb o odstopu terjatev v zavarovanje, na katere so se sklicevali upniki v prijavah terjatev in ločitvenih pravic, nimajo moči neposredno izvršljivih listin, zato ne predstavljajo izvršilnega naslova.
V zakonu ni podlage za stališče, da kvaliteta pravnomočnega in izvršljivega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni enaka drugim listinam, ki jim zakon priznava lastnost izvršilnega naslova.
posel rednega upravljanja - izvedba dokazov - pravica stranke do izjave
Sodišče prve stopnje je, opirajoč se na pravilno materialno podlago iz 67. člena SPZ, ob presoji, da izvedeni gradbeni posegi v zunanjosti hiše presegajo redno upravljanje nepremičnine, in ne predstavljajo poslov rednega upravljanja, kar je edino pravno pomembna razlika v obravnavanem primeru, pravilno štelo, da ugotavljanje nujnosti poslov, ki predstavljajo posle rednega upravljanja, in ki jih je sicer zatrjevala tožena stranka, ni pravno pomembno.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00065938
ZIZ člen 226, 226/1, 226/3, 268.
motenje posesti - začasna odredba - učinek sklepa o začasni odredbi - učinek sklepa o izvršbi - predlog za izdajo začasne odredbe - vsebina predloga za izdajo začasne odredbe - izročitev ključev vhodnih vrat - nedenarna terjatev - obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti - dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik - nenadomestno dejanje - denarna kazen, če dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil obveznosti - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - nepopolna vloga - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe
Ker ima sklep o začasni odredbi, izdan v pravdnem postopku, učinek sklepa o izvršbi (268. člen ZIZ), mora predlog za izdajo začasne odredbe vsebovati dejanje, ki se dolžniku nalaga, in sredstvo izvršbe, s katerim se bo začasna odredba realizirala. ZIZ razlikuje sredstva izvršbe glede na to, ali upnik uveljavlja denarno ali nedenarno terjatev. Pri nedenarnih terjatvah so sredstva izvršbe določena z vrsto in vsebino nedenarne terjatve, ki jo upnik uveljavlja. Prvi odstavek 226. člena ZIZ določa, da če mora dolžnik storiti nekaj, kar ne more namesto njega storiti nihče drug, mu sodišče s sklepom o izvršbi določi primeren rok za izpolnitev obveznosti (tako imenovano nenadomestno dejanje) in mu izreče tudi denarno kazen za primer, če dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil obveznosti (drugi odstavek 226. člena ZIZ).
V obravnavani zadevi je tožeča stranka od tožene stranke zahtevala vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja tako, da ji tožena stranka izroči ključe nove ključavnice novih vhodnih vrat stanovanja. Izročitev ključev predstavlja nenadomestno dejanje, ki ga lahko opravi zgolj dolžnica, to je tožena stranka. V primeru takšne začasne odredbe pa mora sklep o začasni odredbi vsebovati tudi določilo o denarni kazni za primer njene kršitve (drugi odstavek 226. člena ZIZ).
Če upnik ne predlaga ustreznega sredstva izvršbe, je predlog za izdajo začasne odredbe neutemeljen in ne nepopoln, zato takšnega predloga ni potrebno stranki vračati v dopolnitev oziroma popravo, kot to zmotno meni pritožnica.
SZ-1 člen 42, 42/1, 53, 53/3, 67, 67/2. SPZ člen 118, 118/1, 119.
stroški obratovanja in vzdrževanja večstanovanjske stavbe - povrnitev stroškov upravniku - pogodba o upravljanju upravniških storitev - soglasje za sklenitev pogodbe o upravljanju - potrebna večina za sprejem sklepa - plačilo sredstev v rezervni sklad
Skladno z drugim odstavkom 53. člena SZ-1 pogodba o opravljanju upravniških storitev sklenjena, ko jo podpišejo upravnik in toliko etažnih lastnikov, kot je potrebno za sprejem sklepa o določitvi upravnika. Ker gre za posel rednega upravljanja, zadošča soglasje solastnikov, ki imajo skupaj več kot polovico idealnih deležev (drugi odstavek 67. člena v zvezi z drugim odstavkom 118. člena SPZ).
V skladu s prvim odstavkom 42. člena SZ-1 in drugim odstavkom 119. člena SPZ sredstva rezervnega sklada, ki so skupno premoženje etažnih lastnikov, upravnik res vodi na posebnem transakcijskem računu. V sodnem postopku je treba zahtevati plačilo sredstev rezervnega sklada na račun iz prvega odstavka 42. člena SZ-1. A pritožnik spregleda, da mu z izpodbijano sodbo ni naloženo plačilo stroškov rezervnega sklada, ampak, kot izhaja iz obrazložitve sodbe, obratovalnih stroškov, stroškov vzdrževanja in stroškov upravljanja. Glede teh pa toženec niti ne pojasni, zakaj naj bi bili nepravilno obračunani in preplačilo stroškov ogrevanja zgolj posplošeno zatrjuje.
večstanovanjska stavba - nujna vzdrževalna dela - soglasje za izvedbo poslov upravljanja - nadomestitev soglasja etažnega lastnika s sklepom sodišča - izvedenec - pravica do izjave - izvedensko mnenje - pisno mnenje - ustno mnenje
Sodišče je v skladu z 253. členom ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 tudi tisto, ki odloči, ali naj izvedenec da svoj izvid in mnenje samo ustno ali tudi pisno pred obravnavo.
SPZ člen 31, 31/1, 33, 33/1, 33/3. ZTLR člen 51. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 350, 365, 365/1-2, 366, 424, 426.
motenje posesti - posestno varstvo - zadnja mirna posest - ekonomski interes za posestno varstvo - zloraba pravic - služnostna pravica - izguba posesti - protipravnost motenja posesti
Ekonomski interes posestnika ni pogoj za utemeljenost zahteve za sodno varstvo posesti. Sodišče se v motenjskih pravdah lahko ukvarja z vprašanjem, ali ima tožnica ekonomski interes za zahtevano posestno varstvo, to pa v okviru presoje, ali obravnavani zahtevek pomeni tako izvrševanje pravice do posestnega varstva, kot ustreza namenu, zaradi katerega je posest varovana, in morali. Ugotavljanje obstoja ekonomskega interesa v motenjskih pravdah ima torej lahko pomen le takrat, kadar bi se utegnilo izkazati, da je tožba šikanozna, da torej tožnica kot posestnik zlorablja svoje pravice, ki mu jih daje pravni red. Ekonomski interes tožnice za posestno varstvo je torej treba presojati z vidika preprečitve in sankcioniranja samovoljnih posegov v obstoječe posestno stanje oziroma z vidika preprečitve zlorabe pravic.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSL00066668
SPZ člen 8, 256, 256/1, 271, 271/1, 271/2, 271/4. GZ-1 člen 150, 150/1. ZBPP člen 46, 46/3.
stavbna pravica - zakonita stavbna pravica - pravica uporabe za gradnjo - stavbno zemljišče v družbeni lastnini - pravica uporabe stavbnega zemljišča - odstop od načela povezanosti stavbe in zemljišča - upravna dovoljenja - legalizacija objekta - zakonita gradnja - gradnja na tujem svetu - venire contra factum proprium - brezplačna pravna pomoč
Namen določbe drugega odstavka 271. člena SPZ je urediti položaje, ko lastnik stavbe ni pridobil (po ZLNLD) lastninske pravice na zemljišču.
Stavbna zemljišča v družbeni lastnini je upravljala občina, z njimi pa je razpolagala tako, da jih je dala v uporabo pravnim ali fizičnim osebam, in sicer z odločbo ali neposredno pogodbo proti plačilu.
Ker je sistem družbene lastnine dopuščal različen pravni režim na zemljišču in stavbi, zgrajeni na njem, dejstvo, da tožničin pravni prednik pred gradnjo ni pridobil pravice uporabe (za graditev) na zemljišču v družbeni lastnini, ne pomeni, da z gradnjo ni pridobil stavnopravnih upravičenj na stavbi.
Čeprav izdani (lokacijsko in gradbeno) dovoljenji ne predstavljata pravnega akta o prenosu pravice uporabe (akta o dodelitvi pravice gradnje), oziroma nimata takšne pravne moči kot jo ima dodeljena pravica uporabe (za graditev), velja kot pravno odločilno izpostaviti okoliščino, da je obe upravni dovoljenji izdal organ občine, torej organ subjekta, ki je lahko razpolagal s pravico uporabe.
URS člen 22. SPZ člen 92, 92/2, 95, 96, 96/2. OZ člen 190, 346. ZPP člen 13, 206, 339, 339/2, 339/2-8.
prekinitev pravdnega postopka - izročitev in izpraznitev nepremičnine - uporabnina za nepremičnino - nasprotna tožba - ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - predhodno vprašanje - reševanje predhodnega vprašanja - ugovor izključne lastnine - sodna poravnava - pogojna poravnava - (ne)izpolnjevanje pogojev - obseg uporabe - uporaba nepremičnine - stanje nepremičnine - začasna uporaba - površina zemljišča - oblikovanje tožbenega zahtevka - restitucijski zahtevek - uporaba SPZ - uporaba OZ - nadomestilo za uporabo nepremičnine - dobroverni posestnik - nedobroverni posestnik - ugovor zastaranja - neupravičena obogatitev - metoda izračuna uporabnine - (ne)zazidano stavbno zemljišče - nacionalizacija stavbnega zemljišča - sodba presenečenja - lastninjenje stavbnih zemljišč - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - pravna podlaga lastninjenja - podržavljeno stavbno zemljišče - pripadajoče zemljišče k stavbi - pravica uporabe
Pri odločanju o tem, ali naj predhodno vprašanje rešuje samo, sodišče seveda nima povsem diskrecijske pravice. Predvsem ne sme samo reševati tistih predhodnih vprašanj, katerih reševanje je s posebnimi predpisi pridržano posebnim organom ali posebnim postopkom, v ostalih primerih pa se mora ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter imeti pred očmi tudi ustavno in konvencijsko pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
Dejstvo, da poravnava ni bila pogojna, ne daje podlage za zaključek, da je bilo o vprašanju lastninske pravice s poravnavo že odločeno. V njej so bile namreč dogovorjene le tri možnosti – po prvi in tretji bi v nadaljevanju (po naknadno sklenjenih pravnih poslih) lastninsko pravico pridobila pravna prednika toženca oziroma toženec, po drugi pa bi jo (po sklenitvi pogodbe za prodajo stavbe) obdržali pravni predniki tožnika oziroma tožnik, pri čemer ni sporno, da pravdni stranki nobene od opcij nikoli nista realizirali. Zaključek sodišča prve stopnje, da s poravnavo vprašanje lastninske pravice ni bilo razrešeno, je zato tudi po stališču pritožbenega sodišča pravilno.
Pritožbeno sodišče sicer soglaša, da bi bilo v obravnavani zadevi mogoče za presojo utemeljenosti zahtevka, ne glede na to, ali je bil toženec dobroveren ali nedobroveren posestnik, uporabiti tudi SPZ, ne soglaša pa s tem, da SPZ za ta zahtevek določa zastaralni rok. Iz sistematike 95. in 96. člena SPZ namreč izhaja, da zakon v okviru zahtevkov, ki jih imata lastnik in posestnik drug do drugega ob vrnitvi stvari, ločeno obravnava plodove in uporabo. Nadomestila za uporabo, ki ga mora plačati nedobroverni posestnik, zato po mnenju pritožbenega sodišča ni mogoče utemeljevati z določilom drugega odstavka 96. člena SPZ, ki govori o povračilu vrednosti obranih in neobranih plodov, prav tako pa se posledično ni mogoče sklicevati na v njem določen zastaralni rok. Ker SPZ o zastaranju nadomestila za uporabo nima določb, je v tem pogledu treba uporabiti OZ, konkretno 346. člen, saj za zahtevek zaradi neupravičene obogatitve poseben zastaralni rok ni predpisan.
Dejanska oblast tožene stranke je pogoj za utemeljenost vrnitvenega zahtevka po 92. členu SPZ.
Po ustaljeni ustavnosodni presoji je o sodbi presenečenja, ki ni sprejemljiva z vidika pravice do izjave iz 22. člena Ustave, mogoče govoriti tedaj, ko sodišče uporabi pravno podlago, na katero se nobena od strank v postopku ni sklicevala, pri čemer pa strankama ni mogoče očitati, da bi ob potrebni skrbnosti z uporabo te pravne podlage mogli in morali računati. Uporaba takšne pravne norme ima lahko namreč za posledico, da stranki svojih navedb ne moreta dopolniti z dejstvi in ugovori, ki jih po njunem mnenju kot upoštevno narekuje novo, presenetljivo pravno stališče, na katero se je pri odločanju oprlo sodišče. S tem pa je nedopustno poseženo v pravico strank do izjave. Pri tem ne gre le za varstvo pravice strank do izražanja pravnih naziranj v zvezi z zadevo, temveč tudi za povezavo te pravice s pravico strank, da v postopku navajata dejstva. Varstvo pravice do izjave namreč ne more biti učinkovito, če stranki določenih dejstev, pomembnih z vidika pravne norme, na katero se opre sodišče, ne navedeta v prepričanju, da za odločitev v sporu niso pomembna, pa jima v zvezi s tem ni mogoče očitati opustitve potrebne skrbnosti.
CESTE IN CESTNI PROMET - LASTNINJENJE - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00065719
ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-4. Odlok o kategorizaciji občinskih cest (2005) člen 1.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče - obseg pripadajočega zemljišča - urbanistično mnenje - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - kategorizacija zemljišča kot javne ceste - kategorizirana javna cesta - prostorski akti - kategorizacija nepremičnine za javno dobro
Drži, da je parcela 685/9 danes javna cesta, saj jo je pritožnica z Odlokom o kategorizaciji občinskih cest v letu 2005 kategorizirala kot občinsko cesto. Drži tudi, da je ugovor javnega dobra relevanten za obseg pripadajočega zemljišča. Vendar pa pritožnica spregleda, da bi bil tak ugovor lahko utemeljen le v primeru, če bi bil podkrepljen z dokazi, da je imela sporna parcela namembnost zemljišča kot javne dobrine, torej dobrine, namenjene splošni rabi, že v času pred lastninjenem. Ni namreč pomembno, ali je bilo neko zemljišče razglašeno za javno dobro po sedaj veljavnih predpisih, bistveno je, ali je bilo zemljišče v času pred nastopom lastninjena namenjeno splošni rabi vseh in vsakogar ali redni rabi stavbe.
lastninska pravica na stavbi - lastninska pravica na stavbnem zemljišču - načelo povezanosti zemljišča in objekta - pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem - obnova objekta - dogovor o skupnih vlaganjih - uporaba prehodnih določb SPZ - sodna taksa - taksa za zavlačevanje postopka - krivda stranke - odmera sodne takse
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je občina prepustila tožeči stranki prostor le na podlagi najemne pogodbe, da sta obe stranki vlagali v obnovo objekta, ni mogoče govoriti o pridobitvi pravice uporabe na objektu in s tem za položaj iz 271. člena SPZ.
Ker je šlo za razpis prvega naroka z dne 10. 1. 2022, tožba pa je bila vložena 1. 7. 2020, je imela tožeča stranka po svojem pooblaščencu dovolj časa, da bi vložila pripravljalno vlogo in dokaze. Pri tem je treba opozoriti tožečo stranko, da predstavlja določba 286.a člena ZPP pravno podlago glede pravil o prekluziji, ne pa sankcijo povezano z določbo 33. člena ZST-1.
Po določbi 33. člena ZST-1 sodišče lahko izreče oziroma naloži takso stranki ali pooblaščencu. Sodišče se je odločilo, da gre za ravnanje pooblaščenca, ki je dobil vabilo za narok pravočasno in bi lahko pred tem vložil pripravljalno vlogo. Odvetnik ni pojasnil, da je šlo za tak primer, ko bi od stranke dobil prepozno listine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00065722
SPZ člen 33, 33/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
motenje posesti - sodno varstvo posesti - opis motilnega ravnanja - določenost tožbenega zahtevka - določno in konkretno opredeljen tožbeni zahtevek - materialno procesno vodstvo in njegove meje - posesorna in petitorna pravda - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - zadnje posestno stanje - posestno varstvo javnega dobra - opuščeno javno dobro - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih
Pritožba sicer opozarja, da pozorno branje tožbe privede do zaključka, da je tožeča stranka tudi na parceli 0002 99/55 zatrjevala motenje posesti in zahtevala, da se gradbiščna ograja tudi v tem delu postavi nazaj, a pritožbeno sodišče ne deli takšnega mnenja. Tožbene navedbe morajo namreč biti jasne, kar pa v obravnavanem primeru glede parcele 0002 99/55 ni izpolnjeno.
Na javnem dobru posestno varstvo ni mogoče, saj na njem tudi posest ni mogoča. Mogoče pa je dokazovati, da je določena nepremičnina dejansko izgubila lastnost, značaj in namen javnega dobra (opuščeno javno dobro). Na takšnem (opuščenem) javnem dobru je možna zakonsko varovana posest.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSL00066895
ZGJS člen 68, 72, 72/1, 76. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 286, 286/3, 360, 360/1. ZVO člen 26.
ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - družbena lastnina - lastninjenje nepremičnin z javnimi infrastrukturnimi objekti in napravami - dejavnost posebnega družbenega pomena - gospodarska javna služba - komunalna dejavnost - infrastrukturni objekt - ugovor prekluzije - upoštevanje pripravljalne vloge - pravočasnost navedb in dokazov - priposestvovanje nepremičnine - priposestvovalna doba - dobra vera - odpoved lastninski pravici - pravni interes - lastništvo tretjega - učinek pravnomočne sodne odločbe - razmerje inter partes
Na nepremičninah so že v letu 1993 stali infrastrukturni objekti oziroma naprave, ki so bile namenjene izvajanju dejavnosti posebnega družbenega pomena, to je komunalni dejavnosti. Ravno s tem namenom so bile v upravljanje prenesene toženki kot izvajalki komunalne dejavnosti. Ker gre za takšne objekte in nepremičnine, je leta 1993 njihova lastnica na podlagi ZGJS postala tožnica kot občina.