SPZ člen 66, 66/3. ZPP člen 7, 154, 154/1, 155, 155/1, 337, 337/1, 339, 339/1.
paketna prodaja - predkupna pravica - kršitev predkupne pravice solastnika - tožba predkupnega upravičenca na razveljavitev prodaje - uveljavljanje zakonite predkupne pravice solastnika - zakonita predkupna pravica v javnem interesu - funkcionalna celota - funkcionalno zemljišče k stavbi - pripadajoče zemljišče - kršitev razpravnega načela - sodba presenečenja - obvestilo o nameravani prodaji
Čeprav je namen predkupne pravice omogočiti solastniku, da poveča svoj idealni delež lastninske pravice na določeni nepremičnini in da prepreči vstop tretjemu v solastninsko razmerje, v situaciji, ko gre za paketno prodajo funkcionalno povezanih nepremičnin, to ne more imeti prednosti.
Namen zakonite predkupne pravice iz 66. člena SPZ je omejiti število načeloma nezaželenih solastninskih položajev na nepremičninah. Namen zakonite predkupne pravice v javno korist pa je zagotoviti javno korist glede urejanja prostora in njegove smotrne rabe oziroma varstva in ohranjanja naravne in kulturne dediščine.
priposestvovanje stvarne služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti na nepremičnini v družbeni lastnini - nedopustni dokaz
Priposestvovanje stvarne služnosti na nepremičnini, ki je bila družbena lastnina.
Zato pa pritožbeno novi predlagani dokazi predstavljajo nedopustne dokaze po prvem odstavku 337. člena ZPP, ki jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati. Na takšno opredelitev teh dokaznih predlogov pa dejstvo, ali bi njihova izvedba lahko zavlekla reševanje spora, ne vpliva.
Zgolj dejstvi, da sta toženca sporno pogodbo o ustanovitvi osebne služnosti užitka sklenila dobro leto dni po tem, ko je toženka postala solastnica predmetne nepremičnine, in le nekaj dni po tem, ko ju je tožnica z dopisom z dne 19. 8. 2020 (priloga spisa A8) seznanila, da se navkljub sporazumu z dne 29. 7. 20201 (priloga spisa A7), iz predmetne nepremičnine ne namerava izseliti in da bo sprožila postopek za delitev solastnine, še ne utemeljuje zaključka, da sta toženca ravnala nezakonito ali nemoralno.
Poleg tega pa je ustanovitev užitka na solastniškem deležu nekaj manj od prenosa solastninskega deleža na nepremičnini, zaradi česar ni videti ovir, da solastnik, ki lahko brez soglasja drugega solastnika prenese svoj solastniški delež (glej tretji odstavek 66. člena SPZ), na solastniškem deležu ustanovi užitek (kar je z zakonom tudi izrecno dovoljeno, kot izhaja iz 231. člena SPZ).
ZZD člen 223, 265.. ZTLR člen 55.. ZSZ člen 5.. ZPP člen 339, 339/2-8.
stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti - omejitev priposestvovanja - družbeno sredstvo v družbeni pravni osebi - nezazidana stavbna zemljišča - družbena lastnina - dobrovernost kasnejšega pridobitelja nepremičnine - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - opredelitev sodišča do trditev pravdne stranke - navedbe, bistvene za odločitev
Sporno zemljišče je bilo pred lastninskim preoblikovanjem družbena lastnina v uporabi občine A. - Sklada stavbnih zemljišč.
Pri tem je šlo za neposredno izvrševanje funkcije družbene skupnosti glede urejanja in uporabe stavbnega zemljišča - za pravico razpolaganja z zemljiščem tako, da se daje v uporabo ali v začasno uporabo in zakup.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da služeče zemljišče ni predstavljalo družbenega sredstva v družbeni pravni osebi, zato ni podana "omejitev" priposestvovanja po 55. členu ZTLR.
sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - pravice solastnika - stvarna legitimacija - aktivna legitimacija - pasivna legitimacija - nedopusten poseg v lastninsko pravico - poseg v solastninsko pravico - razmerja med etažnimi lastniki
Toženčev poseg pomeni poseg v solastninsko pravico toženca, nadstrešek prejšnjega ne nadomešča, je bistveno večji, predimenzioniran, zastira pogled, onemogoča čiščenje okna, s konstrukcijo je poseženo v skupno streho. Zato so trditve, da poseg ne presega tolerančnega praga, ki bi pomenil oviro za izvrševanje tožnikove lastninske pravice, neutemeljene. Enako velja za pavšalne trditve, da je arhitektonsko sedanje stanje boljše od prejšnjega in da je objekt pridobil na vrednosti.
Tožnik ima brez dvoma pravni interes, da brani svojo solastninsko pravico proti posegom, ki vzemirjajo to njegovo pravico, in za to utemeljeno zahteva vzpostavitev prejšnjega stanja nepremičnine.
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00066051
ZFPPIPP člen 280. ZIZ člen 64, 64/2. ZZK-1 člen 90. SPZ člen 154.
izbris hipoteke - pridobitev lastninske pravice - izločitvena pravica na nepremičnini - odpust obveznosti - ugovor tretjega
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi pritožnik A. A. imel možnost vložitve ugovora tretjega, s katerim bi v okviru izvršilnega postopka uveljavljal solastninsko pravico na predmetu izvršbe le do konca izvršilnega postopka, te svoje pravice pa pravočasno ni izkoristil. Posledično, ker je pridobil lastninsko pravico do ½ po koncu izvršilnega postopka na podlagi izločitvenega zahtevka v samem stečajnem postopku, je pridobil lastninsko pravico hkrati z obremenitvami, ki so bile vpisane v zemljiški knjigi zaradi akcesorne narave zastavne pravice. Dejstvo je, da je s priznanjem izločitvene pravice pritožniku bilo zgolj ugotovljeno, da ta delež ne sodi v stečajno maso, ker ni v lasti stečajne dolžnice, saj je pritožnik na njej izvirno pridobil lastninsko pravico. Priznanje izločitvene pravice v stečajnem postopku namreč ni povezano z vprašanjem obstoja terjatve upnika, temveč zgolj z vprašanjem resničnega dejanskega lastništva določenega premoženja s strani stečajnega dolžnika oziroma z obsegom stečajne mase.
Pritožnik sicer v pritožbi trdi, da je terjatev prenehala zaradi odpusta obveznosti v stečajnem postopku zoper dolžnico B. B., vendar pa ne ZIZ ne ZZK-1 ne omogočata v okviru zaključenega izvršilnega postopka izbrisa prisilno pridobljene hipoteke brez izjave upnika, da je terjatev poravnana oziroma prenehala. Res 90. člen ZZK-1 med drugim določa, da zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča dovoli izbris zastavne pravice, če je bila izvršba ustavljena in izvršilna dejanja razveljavljena, ampak v konkretnem primeru ne gre za tako dejansko stanje. Pri razveljavitvi izvršilnih dejanj je namreč potrebno upoštevati določila ZIZ o poteku izvršilnega postopka. V kolikor pritožnik sedaj trdi, da te terjatve zaradi odpusta obveznosti zoper dolžnico ne obstajajo več, bo moral postopati, vkolikor ne pridobi izjave upnika o poplačilu terjatve, v skladu s 154. členom SPZ.
priposestvovalna doba - priposestvovanje in pravična posest po odz - pristna posest
Sodišče prve stopnje je pri svoji odločitvi med drugim pravilno izhajalo iz paragrafa 1477 ODZ, ki je urejal izredno priposestvovanje in je določal, da kdor opira priposestvovanje na dobo tridesetih ali štiridesetih let, mu ni treba označiti pravičnega naslova, priposestvovanje v tej daljši dobi pa izključuje nepoštena posest, ki mu je dokazana. Za priposestvovanje nepremičnin je bila namreč v ODZ predpisana tridesetletna doba, za takšno priposestvovanje pa ni bilo treba izkazati pravnega naslova, temveč le, da je posest pravična (dobroverna) in pristna (da ni viciozna).
Nemožnost priposestvovanja velja le za tiste dediče, katerih pravni prednik je posest pridobil s silo, zvijačo ali na skrivaj - viciozno (paragraf 1464 ODZ), kar pa se, kot je obrazloženo, v obravnavani zadevi s strani A. A. ni zgodilo. Sicer pa nedobroverna posest prednika ne onemogoča pridobitve lastninske pravice dobrovernemu nasledniku oz. dediču. Skladno s paragrafom 1463 ODZ nepoštenje prejšnjega posestnika ne ovira poštenega naslednika ali dediča, da prične s priposestvovanjem od dne svoje posesti.
SPZ člen 77, 77/1, 77/2, 77/4, 77/5. ZNP-1 člen 40, 173.
sodna določitev meje - potek meje - dokončna ureditev meje - ureditev meje na podlagi močnejše pravice - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - dobroverna lastniška posest - zadnja mirna posest - kriterij pravičnosti - način uporabe nepremičnine - neuporaba nepremičnine
Enega dela spornega mejnega prostora ne uporablja nihče od udeležencev. Ker na tem delu nihče ni izkazal močnejše pravice niti zadnje mirne posesti, je sodišče mejo utemeljeno določilo na podlagi kriterija pravične ocene.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00065836
SPZ člen 11, 11/1, 119, 119/6. ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje - nedovoljen pritožbeni razlog - etažna lastnina - domneva lastninske pravice - posest stanovanja - vplačila v rezervni sklad - neporavnane obveznosti
Uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja torej ni dopustno. Sicer pa tista dejstva, ki so ob pravilni razlagi materialnega prava odločilna za razsojo, niso sporna.
Ali ima stanovanje v posesti, kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje, na dolžnost etažnega lastnik vplačevati prispevek v rezervni sklad, ne vpliva (razen če lastnik s kom tretjim, npr. posestnikom stanovanja, sklene drugačen dogovor).
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00065900
SPZ člen 132.. OZ-UPB1 člen 88.. ZIZ-UPB4 člen 178, 200.a.
pogodba o finančnem leasingu - komisorni dogovor - ničnost pogodbe - delna ničnost pogodbe - prodaja nepremičnine v izvršbi
Pogodba pa samo zaradi tega, ker ne ureja metode za določitev vrednosti nepremičnine v primeru prodaje, oziroma za primer, da prodaja ni možna, in ker ne ureja položaja, ki se ni zgodil, to je, da bi bila vrednost nepremičnine višja od vrednosti terjatve, ni nična. Po 88. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) zaradi ničnosti kakšnega pogodbenega določila ni nična tudi sama pogodba, če lahko obstane brez ničnega določila in če to določilo ni bilo ne pogodbeni pogoj ne odločilen nagib, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena. Prav za tak primer gre v predmetni zadevi. Namen (in tudi odločilen nagib za sklenitev) Lizing pogodbe je bilo financiranje nakupa nepremičnin, pogodba lahko obstane ne glede nato, da nekatera vprašanja niso bila urejena. Če določena vprašanja niso urejena, to pomeni, da je treba razložiti vsebino posameznih pogodbenih določb ali pa je treba neposredno uporabiti določbe zakona. Ob upoštevanju določb OZ in splošnih razlagalnih pravil (skladnost s pravnimi načeli, razlaga v korist stranke, ki pogodbe ni pripravila, razlaga v korist šibkejše stranke) se mora vrednost nepremičnin upoštevati v vsakem primeru (tudi če ne pride do prodaje), njihova vrednost pa mora biti ugotovljena na za lizingojemalca najbolj ugoden način, seveda ob upoštevanju objektivnih tržnih pogojev.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče - funkcionalno zemljišče k več stavbam - skupno pripadajoče zemljišče - skupna lastnina - delitev skupnega premoženja - sporazum o razdelitvi skupnega premoženja - solastnina - solastniški delež - odločanje po prostem preudarku - povezanost stavbe in zemljišča - dostop do objekta - namembnost zemljišča - pretekla raba zemljišča - predlagalni nepravdni postopek - prekluzija - prepozna pripravljalna vloga - prepozen dokazni predlog - pravica do izjave
Ker do sporazuma o razdelitvi skupnega pripadajočega zemljišča med udeleženci postopka ni prišlo, je odločitev o razdelitvi skupnega pripadajočega zemljišča na dva solastniška deleža nepravilna. Nepremičnina, ki predstavlja skupno pripadajoče zemljišče, je v skupni lasti (ne v solastnini) vsakokratnih etažnih lastnikov obeh stavb.
Ob presojanju v okviru prostega preudarka, ali je določen del zemljišča pripadajoče zemljišče ene stavbe ali skupno pripadajoče zemljišče več stavb, se upošteva tudi prostorsko povezanost in funkcionalno povezanost zemljišča s stavbo, kamor vsekakor sodi dostop do stavbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00064982
ZPP člen 181, 339, 339/2, 339/2-6, 339/2-8, 339/2-14. ZZK-1 člen 234, 240, 240/1, 240/4,. OZ člen 99, 543.
preverjanje pristnosti listin - darilna pogodba - postopek za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - izguba izvirnika - listina, ki je podlaga za vpis lastninske pravice - vsebina listine, ki je podlaga za vpis - zemljiškoknjižno dovolilo - uveljavljanje pravnega varstva - uveljavljanje pravice v pravdi - ugotovitveni zahtevek - pravni interes - pravni interes za ugotovitveni zahtevek - preklic darilne pogodbe - izpodbijanje darilne pogodbe - zmota v izjavi - rok za uveljavitev pravice - uveljavljanje bistvenih kršitev določb pravdnega postopka
Glede na gramatikalno razlago 234. člena ZZK-1 je bistveno, da je v času izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila to ustrezalo pogojem za vknjižbo lastninske pravice. Postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine je namenjen sodnemu konstituiranju razpolagalnega stvarnopravnega posla, ki je bil nekoč že veljavno sklenjen, stranke pa z listino o tem poslu ne razpolagajo več.
Tožnica utemeljeno zahteva ugotovitev, da je zemljiškoknjižno dovolilo pristno in torej sestavni del pogodbe, ki sta jo pravdni stranki podpisali. Ugotovitev obstoja darilne pogodbe z njeno vsebino v izreku ugotovitvene sodbe, v pravno razmerje med tožnico, obdarjenko, in toženo stranko, darovalko, vnaša gotovost in odpravlja dvom o obstoju darilne pogodbe z zemljiškoknjižnim dovolilom in overjenim podpisom. Ker je tožeča stranka v pravdnem postopku uspela, je s tem odstranjena ovira za vpis v zemljiško knjigo, kljub temu, da izvirnika listine, ki bi lahko bila podlaga za vpis v zemljiško knjigo, nima. S tem je tožeča stranka izkazala pravni interes za ugotovitveno tožbo.
prekluzija glede predlaganja dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - vrnitveni zahtevek - lastninska pravica v pričakovanju
Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je takšen dokazni predlog, ki je podan po tem, ko je sodišče prve stopnje že končalo obravnavanje zadeve, neutemeljen, toženec pa razloga, zakaj tega dokaza nista predložila pred koncem obravnave niti nista navajala (tretji odstavek 286. člena ZPP). Toženca niti ne zatrjujeta, da sta na sporni nepremičnini pridobila lastninsko pravico. Nesporno jo uporabljata, pri čemer je v tem postopku nerelevantno ali gre za uporabo brez soglasja tožnice oz. za dogovor o brezplačni uporabi, saj je tožnica najkasneje s pozivom na vračilo posesti, tožencema jasno izrazila svojo voljo, da zahteva vračilo nepremičnine.
SPZ člen 12, 15a, 75, 92, 99. ZPP člen 7, 7/1, 7/2, 21, 180, 187, 187/2, 191, 191/2.
negatorna tožba - varstvo lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - prepovedana imisija - domača žival - imetnik živali - zaščita živali - subjektivna sprememba tožbe - ugovor pasivne legitimacije - tožbeni zahtevek - določen oziroma določljiv tožbeni zahtevek - kršitev razpravnega načela - potek meje - stopnišče - razveljavitev sodbe
V kolikor se bo ugovor pasivne legitimacije izkazal za neutemeljenega, je temelj tožnikovega zahtevka, s katerim zahteva zaščito pred vznemirjanjem zaradi mačka, v 99. členu SPZ. Res, da ta varuje absolutno naravo lastninske pravice. Vendar naj ne ostane spregledano, da 12. člen SPZ vsebuje generalno omejitev te absolutnosti (prepoved zlorabe), poleg tega pa se lahko lastninska pravica v skladu s 37. členom SPZ omeji še z zakonom. Ker ZZZiv, ki med drugim določa odgovornost ljudi za zaščito živali kot čutečih bitij in pravila za dobro ravnanje z živalmi, skrbniku živali nalaga, da mora živali zagotoviti ustrezno svobodo gibanja, hkrati pa vsakomur prepoveduje preganjanje v naravnem ali urbanem okolju živečih živali, gre torej v novem sojenju tudi na tej materialnopravni podlagi pretehtati ugovorne navedbe, da ne gre za ravnanja, ki bi jih bilo moč opredeliti kot protipravno vznemirjanje, ker da jih je lastnik nepremičnine v urbanem okolju, v katerem se giba zadevna mačka, dolžan trpeti.
ustanovitev stvarne služnosti s pogodbo - služnostni upravičenec - brezplačna pridobitev - plačilo za uporabo stvari
Pogodba o brezplačni ustanovitvi služnosti zavezuje le lastnika služečega zemljišča dovoliti dostop preko njegovega zemljišča, medtem ko na strani lastnika gospodujočega zemljišča - služnostnega upravičenca ni nobene nasprotne zaveze (na primer plačilo za uporabo služnostne poti, kot je to pri plačljivih služnostih).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00065316
URS člen 33, 67. SPZ člen 99, 100. SZ-1 člen 5, 5/2, 15, 15/1, 15/2. ZPP člen 154, 154/1, 163, 163/4, 165, 165/2, 286, 286/3, 313, 313/1, 313/2, 337, 337/1, 347, 347/1.
varstvo lastninske pravice - protipravno vznemirjanje lastnika - negatorna tožba (opustitvena tožba) - tehtanje pravic v koliziji - poseg v skupni del stavbe - posamezni del stavbe - sprememba zunanjega videza stavbe - odstranitev zasteklenih površin - zimski vrt - soglasje etažnih lastnikov - gradbeno dovoljenje - prekluzija - odločanje na podlagi pisnih dokazov - pravica do izjave - načelo neposrednosti izvajanja dokazov - pravica do spoštovanja doma - pravica do zasebne lastnine
Ohranjanje zunanjega videza je zakonsko varovana vrednota, ki pa ne sme postati orodje v rokah etažnih lastnikov, s pomočjo katerega se lahko posameznemu etažnemu lastniku onemogoči vsakršno izvrševanje lastninske pravice. Del ocene, ali gre za protipraven poseg, ki utemeljuje varstvo z negatorno tožbo, mora biti zato tudi vprašanje, ali je fizično obsežen poseg, ki spreminja videz stavbe, estetsko (ne)usklajen s stavbo. Relevantna sprememba zunanjega videza v smislu prvega odstavka 15. člena SZ-1 je tista, ki je obsežna in estetsko ruši enoten videz stavbe.
V prvem sojenju zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča ni bilo ocenjeno, kako je izgradnja zimskega vrta spremenila izvorni videz stavbe. To dejstvo je bilo kot pravno odločilno izpostavljeno šele ob izdaji revizijske odločbe. Pravilna je zato ugotovitev, da tožniki z novimi navedbami in dokazi, podanimi v ponovljenem postopku, niso bili prekludirani.
nakup in prodaja nepremičnin - pogodba o prodaji na kredit - višina pogodbene obveznosti - prispevek h kupnini za stanovanje - vsebina dogovora - solastniški delež na nepremičnini - višina deleža - prosto urejanje obligacijskih razmerij - delitev na enake dele
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je bilo med pravdnima strankama že pred podpisom prodajne pogodbe dogovorjeno, da njuna denarna prispevka h kupnini za navedene nepremičnine ne bosta enaka (ali je bil s tem tožnici in tožencu odobren najvišji možni kredit ni pomembno), kljub temu pa bosta na teh nepremičninah pridobili enaka solastninska deleža. Res to neposredno ne izhaja iz določb pisne prodajne pogodbe, kjer je določeno solidarno plačilo in bi v takšnem primeru v primeru odsotnosti drugačnega dogovora padel na vsakega udeleženca enak del obveznosti plačila kupnine (405. člen OZ), vendar pa je sodišče prve stopnje na podlagi vseh okoliščin primera pravilno ugotovilo, da je bil med pravdnima strankama sklenjen drugačen dogovor o njunih prispevkih h kupnini.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00065501
ZPP člen 182a. DZ člen 69. SPZ člen 72, 72/2.
stopničasta tožba - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov - dokazna stiska - trditvena stiska - pridobitev podatkov - posebno in skupno premoženje - podjetniško premoženje - upravljanje skupnega premoženja
Sodne prakse glede stopničaste tožbe je zaenkrat še malo, vendar tudi ta potrjuje, da je tovrstna tožba dopustna v primeru, kadar pride tožeča stranka v takšno trditveno in dokazno stisko, da ne more konkretizirano opredeliti zahtevka.
V primeru, da je podjetniško premoženje del skupnega premoženja zakoncev, drugemu zakoncu ni mogoče odreči soupravičenja do upravljanja tega premoženja.
izpraznitev stanovanja - solastnina - aktivna legitimacija - dedovanje - uporaba brez pravne podlage - pravica do uporabe - soglasje solastnika - dogovor o načinu uporabe solastne stvari
Tožnica je pravilno oblikovala zahtevek, s tem, ko je zahtevala izročitev izpraznjene nepremičnine v korist vseh dedičev, četrto toženec, za katerega se je ugotovila dedna nevrednost, pa ne zatrjuje, da bi imel kakršna koli upravičenja iz zapuščine, prve trije toženci pa so tretje osebe.
Glede na dejstvo, da toženci niso izkazali nobene pravne podlage, na kateri bi izkazali upravičenje do bivanja oziroma uporabe hiše, v sodni praksi pa je enotno stališče, da v primeru, ko med solastniki ni dosežen dogovor o načinu uporabe nepremičnine, je za njeno oddajo z uporabo tretji osebi potrebno soglasje vseh solastnikov, zato je vsak od solastnikov upravičen zahtevati prenehanje take uporabe, tretji pa se zoper takšno zahtevo ne more uspešno braniti s sklicevanjem na soglasje drugega lastnika.