URS člen 26. ZOR člen 154, 154/1, 200, 376. ZTuj člen 81.
izbris iz registra prebivalstva RS - pravično zadoščenje - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - odškodninska odgovornost države - zastaranje
Pred sprejemom ZVPSBNO priznanje pravičnega zadoščenja zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku pred slovenskimi sodišči ni bilo možno, ker takšna škoda ni predstavljala pravno priznane nepremoženjske škode po čl. 200 ZOR.
OZ člen 104, 104/1, 104/2, 104/3, 105, 105/2, 105/3.
zamuda dolžnika – fiksni rok - dodatni rok za izpolnitev pogodbe – neizpolnitev pogodbe – razdrtje pogodbe po samem zakonu - pobotanje
Ker dolžnik svoje obveznosti ni izpolnil niti v dodatnem, primernem roku, je pogodba razdrta po samem zakonu in njegov tožbeni zahtevek, ki temelji na razdrti pogodbi, ni utemeljen. Zato ni moglo priti do pobotanja dela tega zahtevka z zahtevkom po nasprotni tožbi. Ker pa ta ni bil pobotan, je toženec po nasprotni tožbi tožnici po nasprotni tožbi še vedno dolžan vrniti posojilo, kar pomeni, da je tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi materialnopravno utemeljen.
Drugotožena stranka je kot delodajalec krivdno odgovorna za nastanek škodnega dogodka, ker ni v zadostni meri poskrbela za varno in ustrezno organizacijo dela v skupini mobilne službe: delavci so uporabljali tehnično oporečen delovni oder, s katerega je bilo nevarno sestopati, pa tudi delo ni bilo ustrezno organizirano, ker drugotožena stranka ni določila vodje del na delovišču. Poleg tega tožnika ni napotila na preventivni zdravstveni pregled glede sposobnosti za delo na višini, tako da tožnik takšnega dela sploh ne bi smel opravljati.
ZFPPIPP člen 239, 239/1, 383a, 384, 384/1, 384/3-1, 384/4.
predlog za začetek stečajnega postopka - osebni stečaj - poročilo o stanju premoženja - ugotavljanje pogojev na naroku - nepopolna vloga
Glede ugotavljanja pogojev za začetek stečaja je narok predviden le, kadar je predlagatelj upnik, oziroma če je vložen ugovor iz drugega odstavka 235. čl. v zvezi s 383. čl. ZFPPIPP.
invalid III. kategorije - delna invalidska pokojnina - brezposelna oseba - nezakonito prenehanje delovnega razmerja
Za obdobje, ko je bil tožnik prijavljen kot brezposelna oseba pri zavodu za zaposlovanje, pa je bila naknadno prijava stornirana zaradi vzpostavitve delovnega razmerja po pravnomočni sodbi (za nazaj), tožnik ni upravičen do delne invalidske pokojnine, saj ga je njegov nekdanji delodajalec za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja prijavil v socialna zavarovanja za 40-urni delovni čas.
izvršba na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet - omejitve izvršbe
Organizacija za plačilni promet mora poznati in spoštovati zakonske omejitve izvršbe iz čl. 102 in 101 ZIZ, le-te pa nedvomno veljajo tudi za izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. ZIS člen 78, 78/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zloraba pooblastil
Tožena stranka je tožniku utemeljeno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ker je huje kršil pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja in sicer je zlorabil svoja pooblastila na delovnem mestu biljeter, ker je iz baze igralniške recepcije brez dovoljenja pristojnih služb in brez zakonske podlage izpisoval osebne podatke gostov in zaposlenih za lastne potrebe.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0004494
ZP-1-UPB3 člen 157, 157/3. ZVCP-1 člen 132.
preizkus alkoholiziranosti - elektronski alkotest - novi dokazi in dejstva
Kot je razvidno iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom, je bil obdolžencu preizkus alkoholiziranosti odrejen kot vozniku osebnega avtomobila, sam preizkus je bil opravljen v skladu z navodili proizvajalca, rezultat preizkusa je bil ugotovljen v prisotnosti obdolženca, obdolženi pa se je z rezultatom preizkusa strinjal in je takšen zapisnik tudi podpisal. Res je sicer, da je v opombah tega zapisnika zapisano, da obdolženi ne more (sme) še enkrat pihati, čeprav to hoče, vendar takšna navedba nima nikakršne teže. Če namreč preizkus alkoholiziranosti ne bi bil pravilno opravljen, naprava rezultata preizkusa ne bi pokazala. Za ponoven preizkus alkoholiziranosti ni bilo nobene zakonske podlage, prav tako ne za preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku – etilometrom ali strokovni pregled. Preizkus z etilometrom ali strokovni pregled, bi policist odredil le v primeru, če bi obdolženi oporekal rezultatu preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku (peti odstavek 132. čl. ZVCP-1).
Tožnik zoper toženo stranko uveljavlja terjatev, ki mu jo je s pogodbo odstopil delavec tožene stranke iz naslova odpravnine, plače, regresa za letni dopust, božičnice in zamudnih obresti. Kljub temu, da tožnik nima lastnosti delavca v razmerju do tožene stranke, je podana stvarna pristojnost delovnega sodišča, ker uveljavlja terjatev kot pravni naslednik delavca.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnin - ugovor pasivne legitimacije – obseg izvršbe in zavarovanja – načelo sorazmernosti – nasprotje v razlogih o odločilnih dejstvih
Dolžnica v pritožbi pravilno izpostavlja, da je odločilnega pomena za presojo utemeljenosti njenega ugovora pasivne legitimacije ter za ugotovitev obstoja obeh predpostavk za izdajo začasne odredbe, ali terjatev katere zavarovanje upnik predlaga izvira iz naslova njegove udeležbe na dobičku dolžnice in pravice do polovice njenega premoženja ob prenehanju pogodbe o tihi družbi, ali iz naslova pravice do polovice skupnega premoženja pridobljenega v času trajanja izvenzakonske skupnosti s V. H..
Utemeljenost izdaje začasne odredbe je potrebno presojati tudi z vidika načela sorazmernosti, po katerem ni mogoče posegati na premoženje dolžnika v večjem obsegu, kot je to nujno potrebno za dosego namena zavarovanja. Po določbi 3. člena ZIZ, ki izrecno določa obseg izvršbe in zavarovanja, se namreč izvršba za poplačilo denarne terjatve in zavarovanje take terjatve dovoli in opravi v obsegu, ki je potreben za njeno poplačilo oziroma zavarovanje.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0056733
SPZ člen 99, 222. ZPP člen 243. ZST člen 4, 4/2, 4/2-2, 14, 14/1.
stvarna služnost – varstvo služnosti – prenehanje služnosti – prenehanje služnosti na podlagi odločbe – dokazi in izvajanje dokazov – izvedenci – potrebno strokovno znanje – sodne takse – nastanek taksne obveznosti – taksne oprostitve – obseg veljavnosti sklepa o oprostitvi plačila taks
Ugotovitev vsakdanjih dejstev, ki jih je mogoče preveriti s temeljnimi pravili logike, splošno izobrazbo in s splošnimi izkušnjami, ne zahteva strokovnega znanja, s katerim sodišče ne razpolaga.
izdaja nadomestnega sklepa na podlagi pravočasne pritožbe - nagrada stečajnega upravitelja - sprememba predpisa - poseg v pridobljeno pravico
Za stanje, ki je sicer nastalo v preteklosti, učinki pa še trajajo, oz. celo nastanejo kasneje, pa je treba uporabiti novo pravilo ali nov predpis, v konkretnem primeru novelo Pravilnika o nagradi iz leta 2009, ki je v skladu z 8. členom začela veljati 11.7.2009.
Sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ker je brez utemeljenega razloga zaslišalo le zakonito zastopnico tožene stranke, ne pa tožnika, kljub temu da je bilo zaslišanje tožnika predlagano. S takšnim ravnanjem je bilo porušeno procesno ravnovesje med pravdnima strankama, posledično pa je bilo tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
To, da so nekatere pripravljalne vloge bile zelo kratke, še ne pomeni, da niso bile potrebne, saj je pomembna predvsem vsebina vlog in ne samo njihov obseg.
ZZVZZ člen 80, 81. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 235.
začasna zadržanost od dela - dokazovanje - sodni izvedenec
Ker za sporno obdobje ni bilo dokaza, ki bi vzbujal dvom v pravilno odločitev o začasni zadržanosti z dela delavca, je dokazni predlog tožnice (delodajalke), da se določi izvedenec oz. da se upošteva njegovo mnenje, ki je bilo podano v drugem sporu, neutemeljen.
invalid III. kategorije - omejitve pri delu - poslabšanje zdravstvenega stanja - pravica do premestitve - pravica do dela s krajšim delovnim časom
Omejitve, določene v odločbi toženke iz leta 2000, niso napačne, vendar je po letu 2000 prihajalo pri tožniku do zdravstvenih sprememb do te mere, da se je zaradi kroničnih bolezni zmanjševala tožnikova delovna zmožnost, zlasti zaradi težav z motnjo govora in nespretnosti levice ter psihiatričnih težav. Tožnik je bil v letu 2007 še sposoben opravljati delo v polnem delovnem času, od začetka leta 2008 pa le s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno, zato je podana podlaga za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja
Odvetnik, ki svojo dejavnost opravlja največ s polovico polnega delovnega časa, ima pravico do delne pokojnine. To pravico mu je treba priznati v smislu določbe ZPIZ-1, za katero je bilo ugotovljeno neskladje z ustavo, in ob upoštevanju načela enakopravnega obravnavanja zavarovancev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056743
ZPP člen 214, 226, 243, 285. ZOR člen 52, 219, 277. ZTLR člen 14, 14/1. SPZ člen 66, 66/1. ZZZDR člen 79, 123, 123/2, 133. URS člen 23.
sklenitev pogodbe – podlaga pogodbe – ničnost pogodbe zaradi podlage – neupravičena pridobitev – pravila vračanja – uporaba tuje stvari v svojo korist – lastninska pravica več oseb – solastnina – upravičenja solastnika – uporabnina – preživnina – preživninski zavezanec – preživljanje polnoletnega otroka – verzija – povračilo sorazmernega dela preživninskih izdatkov – dokazi in izvajanje dokazov – navajanje dejstev in dokazov – neprerekana dejstva – priznana dejstva – listine – izvedenci – zavrnitev dokazov – materialno procesno vodstvo – nepristranskost sojenja – vloga sodišča – vloga stranke
Tisti, ki solastniku onemogoči uporabo stvari, mu mora plačati izgubljeno korist (ustrezen delež najemnine enakovredne nepremičnine), katere bistvo je ravno poseg v njegovo pravico do (so)uporabe nepremičnine v skladu z njegovim solastniškim deležem.
Kadar je porazdelitev preživninskega bremena roditeljev do otrok določena s pravnomočno sodbo, za obdobje otrokove mladoletnosti veže tudi roditelja, pri katerem otrok živi. V tem obdobju ima namreč kot otrokov zakoniti zastopnik možnost od drugega roditelja izterjati že prisojeno preživnino oziroma zahtevati zvišanje preživnine, nima pa verzijskega zahtevka v smislu 133. čl. ZZZDR za povračilo dela izdatkov za preživljanje otroka. Takšen zahtevek lahko zoper drugega roditelja postavi le za obdobje polnoletnosti otroka, ko ga prejšnja sodna odločba o preživnini ne veže več. Verzijski zahtevek pa bo utemeljen le ob nadaljnjem pogoju, da dolžnost preživljanja še obstaja (če se otrok redno šola, vendar največ do dopolnjenega šestindvajsetega leta starosti).
Institut materialnega procesnega vodstva je namenjen pospešitvi postopka in preprečitvi sodbe, ki bi za stranke pomenila presenečenje. V položaju, ko stranka ne poda vseh navedb, ki bi utemeljevali njen zahtevek, ima sodišče načelno dolžnost, da jo v okviru materialnega procesnega vodstva na to pomanjkljivost opozori. To lahko stori z vzpodbudo za navajanje odločilnih trditev v obliki vprašanj ali na drug ustrezen način, nikakor pa ne kot popolno in izrecno navodilo, katera odločilna dejstva naj stranka še navede. Upoštevati je namreč treba tudi dolžnost strank, da skrbno navedejo vsa dejstva in dokaze. Drugačno tolmačenje opisanega položaja bi lahko aktivnosti sodišča v pravdi približalo odvetniškim, kar je v nasprotju z ustavnim načelom o nepristranskosti sojenja. Opisana dolžnost sodišča do stranke odpade, če to stranko o pravno odločilnih dejstvih opozori nasprotna stranka.
Dokler stranka ne zadosti svojemu trditvenemu bremenu, ga ne more prevaliti na nasprotno stranko; dejstvo, ki (še) ni zatrjevano, (še) ne more biti prerekano.