vročitev poziva za odgovor na tožbo - dokazovanje vročitve - zamudna sodba - odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja
Ne držijo pritožbene navedbe, da toženi stranki ni bil vročen poziv na odgovor na tožbo. Sodišče prve stopnje je na zahtevo pritožbenega sodišča v zvezi z vročitvijo tožbe zaradi odgovora pridobilo pojasnilo vodje sprejemne pisarne Okrožnega sodišča v Celju z dne 4. 12. 2019, iz katerega izhaja, da je bila pošiljki (s podatki S. Ž., , RV 081266125SI, datum oddaje 2. 4. 2019), poslani s strani sodišča, s strani sistema EVIP določena teža 136 g. Takšen sistem odpošiljanja pošiljk je odobren in uveden s strani VSRS – CIF. Teža se določi po sistemu števila listov. To pomeni, da strojepiska, ki pripravi vsebino za pošiljanje, določi poleg naslovnika tudi število listov (v konkretnem primeru 25 listov). Vodja sprejemne pisarne je po pregledu dokumentacije ugotovil, da po pripisanem opisu (tožba, priloge, poziv,...) in po fizičnem štetju listov je pošiljka vsebovala natančno 25 listov. Podatki v pojasnilu vodje sprejemne pisarne in v pojasnilu priloženih prilogah - izpisu iz EVIP-a (l. št. 34 in 35) se ujemajo tako z odredbo sodnice z dne 29. 3. 2019 (l. št. 6), da se toženi stranki vroči: (-) drugopis tožbe s prilogami; (-) poziv, naj odgovori na tožbo, po obrazcu Odg_d9; (-) povabilo k mediaciji po obrazcu m.poziv_v1(rok 30 dni) in (-) soglasje za mediacijo po obrazcu m.sogl_pod_v1., kot z navedbo vsebine na obvestilu sodišču o opravljeni vročitvi (Tožba s pril., Odg(d9)-poziv z dne 1. 4., m. poziv(v1) z dne 1. 4., m. sogl-pod(v1) z dne 1. 4., letak, ev.6.5.). Po pregledu spisa tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožba vsebuje 2 lista, priloga (A1 do A10) 17 listov, 2 lista vsebuje poziv na odgovor na tožbo, 2 lista poziv za mediacijo in 2 lista soglasje za mediacijo, kar je skupaj 25 listov.
Odločitev o eventualni vrnitvi zadeve registrskemu sodišču v novo odločanje je bila odvisna od vprašanja, na katerega opozarja odgovor na pritožbo, torej, ali je registrsko sodišče pravilno obravnavalo (edino) pritožbo v spisu zoper sklep sodne pomočnice o vpisu predlaganih sprememb v sodni register, kot pritožbo J. V. kot udeleženca postopka.
Pritožbeno sodišče je vpogledalo v obravnavano pritožbo in iz njenih bistvenih sestavin ugotovilo, da jo je vložil subjekt vpisa, zato pritožbeno sodišče ne more slediti pritožniku, da je pritožbo zoper sklep z dne 19. 7. 2019 vložil J. V. kot udeleženec registrskega postopka.
S tem pa se izkaže, da registrsko sodišče nima nobene podlage za obravnavo pritožbe kot pritožbe udeleženca registrskega postopka zoper sklep, ki ga je izdala sodniška pomočnica. Posledično pa to pomeni, da zadeve ni treba vrniti registrskemu sodniku prve stopnje v novo odločanje.
negatorna tožba - protipravno vznemirjanje - opustitev posegov v lastninsko pravico - vrnitveni zahtevek - tožba za vrnitev stvari - rei vindikacija - odstranitev stvari - posest - meja - geodetski načrt - dokaz z izvedencem - odvodnjavanje meteornih voda
Negatorna tožba je tožba lastnika ali domnevnega lastnika proti tistemu, ki ga protipravno vznemirja kako drugače, ne z odvzemom stvari, s tožbenim zahtevkom pa se zahteva prenehanje vznemirjanja in prepoved nadaljnjega vznemirjanja. Z njo se lastnik brani pred vsemi posegi, ki mu onemogočajo ali otežujejo rabo njegove stvari ali ga ovirajo v izvrševanju njegove pravice, pri tem pa si tisti, ki ga vznemirja, na njegovi stvari ne lasti nobene pravice niti ne pretendira, da bi si jo pridobil.
S trditvami o postavitvi betonskega zidu in betonske plošče na njegovo nepremičnino in zahtevkom za njuno odstranitev tožnik uveljavlja zaščito svoje lastninske pravice po 92. členu SPZ. S pozidavo se namreč zemljišče lastniku dejansko odvzame, saj na delu zemljišča, na katerem nekdo tretji nekaj zgradi, lastnik praviloma nima posesti. Vrne pa se stvar lastniku v posest z odstranitvijo zgrajene stvari.
Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje na 13. člen ZPotK-1, saj je tožeča stranka trdila in (kljub neprerekanim trditvam po ugotovitvah sodišča prve stopnje) tudi dokazala, da je toženki pošiljala obvestila o nedovoljeni prekoračitvi na računu (prilogi A6 in A7). Ker poslana obvestila zadoščajo kriterijem iz 13. člena ZPotK-1, se pritožnica neutemeljeno zavzema za zmanjšanje prisojene terjatve za obresti in stroške.
zavrnitev ugovora dolžnika - trditveno in dokazno breme dolžnika - prenehanje obveznosti dolžnika - dokazna ocena sodišča prve stopnje
Trditveno in dokazno breme glede prenehanja obveznosti, ki izhajajo iz izvršilnega naslova, je na dolžniku (drugi odstavek 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).
Ker dokazovanje zatrjevanega prenehanja obveznosti z navedeno listino, ki jo je predložil dolžnik, ni bilo uspešno, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo dolžnikov ugovor. Na njem je bilo dokazno breme, da je obveznost iz izvršilnega naslova prenehala, navedenega bremena pa dolžnik ni zmogel.
zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - zastaranje odškodninske terjatve - sukcesivna škoda - odškodninska terjatev zaradi korupcije - nepremagljive ovire kot pravni standard - psihične težave - pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju
Obstoj nepremagljivih ovir je pravni standard, ki ga napolni sodišče in ne gre za vprašanje, na katerega bi lahko odgovarjala izvedenka.
ZDR-1 člen 135, 135/2, 135/3.. ZIZ člen 23, 23/3, 41, 41/5.
navedbe v predlogu za izvršbo - predpisani obrazec - oznaka verodostojne listine v predlogu za izvršbo
Postopanje izvršilnega sodišča, ki ne bi upoštevalo prilog oziroma pripisov izven omejenega prostora na obrazcu predloga za izvršbo, bi pomenilo nedopusten poseg v pravico upnika do sodnega varstva (23. člen Ustave RS).
ZSReg člen 4, 4/4. ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-1, 427/1-2, 435, 435/1, 435/1-1, 438, 438/1, 438/1-2.
postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - predlog lastnika objekta - izbrisni razlog - pravna oseba ne posluje na poslovnem naslovu - ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa - razlogi za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa - neporavnane obveznosti družbe - ustavitev postopka izbrisa - odvzem dovoljenja
V izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP je mogoče uveljaviti vsebinsko enak ugovor, kot v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
Domneva izbrisnega razloga iz druge alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP obstaja le, če lastnik objekta subjektu vpisa ni dal dovoljenja za poslovanje na naslovu, ki je vpisan v sodni register kot poslovni naslov subjekta vpisa in je hkrati naslov, na katerem je ta objekt, ne obstaja pa, če je subjekt vpisa takšno dovoljenje imel, pa mu je bilo kasneje odvzeto.
URS člen 25. ZPP člen 190, 190/1, 190/2, 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZFPPIPP člen 375, 375/2, 375/2-4, 440, 444, 444/1, 444/3, 444/3-3, 444/5.
prekinitev postopka - prekinitev in mirovanje postopka - nadaljevanje prekinjenega postopka - pravno nasledstvo - univerzalno pravno nasledstvo - singularno pravno nasledstvo - singularni pravni naslednik - univerzalni pravni naslednik - univerzalno in singularno pravno nasledstvo - obstoj pravde - prenos terjatve med pravdo - prenos stvarne legitimacije - izbris pravne osebe iz sodnega registra - prenehanje pravne osebe - izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - postopek za uveljavitev pravic izbrisane pravne osebe - prevzemnik terjatve - obrazloženost sklepa - neobrazloženost sklepa - pravni interes za pritožbo - pravica do pravnega sredstva - končanje stečajnega postopka - končno poročilo upravitelja
Postopek se s singularnim pravnim naslednikom nadaljuje takrat, kadar je singularno pravno nasledstvo v zvezi s prenehanjem pravdne stranke.
V primerih ko pride med pravdo do odtujitve stvari ali pravice, o kateri teče pravda, materialnopravno nasledstvo lahko pripelje do procesnega samo, če v to privolita obe stranki.
Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 28, 28/2. SZ-1 člen 9.
spor majhne vrednosti - nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti - plačilo stanovanjskih in obratovalnih stroškov - lastništvo praznega stanovanja - jasna določba - razlaga določbe
Pravilnik (sprejet na podlagi zakona) jasno določa, da se tudi za prazno stanovanje šteje, kot da ga uporablja en uporabnik. Navedeno pomeni, da je dolžan lastnik stanovanja določene stroške plačevati tudi za stanovanje, ki ni zasedeno in taka razlaga je tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilna. Lastništvo nepremičnin prinaša tudi obveznosti in prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da tudi v zvezi s praznim stanovanjem v večstanovanjski hiši nastajajo določeni stroški, ki jih morajo poravnati vsi lastniki, saj je to neizogibno zvezano s samo naravo obratovanja večstanovanjske hiše oziroma stanovanja v takem objektu. Dejstvo, da stanovanje ni zasedeno, je posledica odločitve lastnika, zato ne more biti pomembno za odločanje o tem, ali je lastnik dolžan plačevati stroške ali ne.
OZ člen 131, 131/1, 142, 142/4, 179. Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj (2011) člen 6, 6/4. ZBPP člen 46, 46/3.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - nedopustno ravnanje - padec - zaščitna ograja - vzročna zveza - predvidljiva posledica - odgovornost staršev - soprispevek staršev k nastanku škode - opustitev dolžnega nadzora - soprispevek tožnika - višina odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi prehodno (začasno) zmanjšane življenjske aktivnosti - pobot stroškov - brezplačna pravna pomoč
Vsak lastnik stanovanjske hiše mora poskrbeti tudi za varnost obiskovalcev, ki jih povabi k sebi. Če je visok podest nezavarovan z ograjo, lahko tretjim osebam tudi ob običajni skrbnosti nastane škoda zaradi padca s podesta, še posebej ob večernih urah, ko tudi osvetlitev ne zagotavlja ustreznega varovala pred nevarnostjo.
Zavarovancu tožene stranke je mogoče očitati opustitev dolžnega ravnanja, to je postavitve ograje na podestu in stopnišču. Ta opustitev je bila tudi vzrok za padec tožnikovega brata na tožnika.
Pritožbeno sodišče sprejema dokazno oceno sodišča prve stopnje in zaključek v točki 8 obrazložitve sodbe, da sta bila otroka, ki sta z mamo čakala očeta na dvorišču ves čas pod njenim nadzorom. Prav tako je bil pod očetovim nadzorom tudi njun sin A., a se je izmuznil mimo očeta, kar je bilo dovolj za nastanek škodnega dogodka.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica - manj verjetna pravica dediča - spor o dejstvih - pravni interes za ugotovitveno tožbo - oblikovanje tožbenega zahtevka - odplačen pravni posel - neodplačen pravni posel - darilna pogodba - vračunanje darila - prikrajšanje nujnega deleža
Stranka na napotitveni sklep zapuščinskega sodišča ni vezana, saj je z napotitvenim sklepom tožniku podeljen zgolj pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe v smislu 181. člena ZPP, kar pomeni, da bo moral tožnik, ne glede na vsebino napotitvenega sklepa, sam poskrbeti za materialnopravno pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00030929
ZPP člen 318, 318,/1, 318/2, 338, 338/2. OZ člen 1035. ZGD-1 člen 8.
zamudna sodba - domneva o priznanju dejstev - dovoljeni pritožbeni razlogi - trditveno breme - asignacija - način poplačila - odškodninska odgovornost družbenikov - odgovornost za dolgove družbe - odgovornost družbenika za dolg družbe - zloraba družbe - spregled pravne osebnosti - predpostavke za spregled pravne osebnosti - sklepčnost tožbe - pravnorelevantna dejstva
Zamudna sodba sankcionira toženčevo pasivnost, če na tožbo ne odgovori v zakonsko določenem roku. Sodišče resničnosti trditev tožeče stranke o pravnorelevantnih dejstvih ne preizkuša, saj sodba temelji na neovrgljivi domnevi, da toženec s svojo pasivnostjo priznava dejanske navedbe, na katere tožeča stranka opira svoj tožbeni zahtevek. Zato sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Tožnik je zadostil trditvenemu bremenu glede obstoja asignacijskega poplačila podizvajalcev.
Trditvena podlaga tožbe je umeščena pod 8. člen ZGD, ki ureja spregled pravne osebnosti. Gre za položaj, v katerem za obveznosti družbe odgovarjajo tudi njeni družbeniki.
sklep o prodaji - soglasje upnika - mnenje ločitvenega upnika - najboljši pogoji za poplačilo upnikov
Na podlagi obrazložitve izpodbijanega sklepa in tudi iz pregleda spisa višje sodišče ugotavlja, da je sodišče pozvalo za mnenje/soglasje le dva upnika, ki bi bila s predlagano prodajo v večjem delu poplačana, to je G. d.d. in D., Nemčija. Upnikov DUTB d.d. in B. d.d., ki imata nižji vrstni red in v primeru, da ne bo dosežena višja kupnina, kot je 10.900.000,00 EUR, ne bosta poplačana, pa sodišče prve stopnje ni pozvalo za mnenje/soglasje. S tem je kršilo določbo drugega odstavka 345. člena ZFPPIPP.
prodajna pogodba - podjemna pogodba - vsebina pogodbe - stroški odprave napak - garancija - primopredajni zapisnik - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - klavzula funkcionalni ključ v roke - dodatna dela - dokazni predlog za zaslišanje priče - dokazni predlog za zaslišanje strank - zavrnitev dokaznega predloga
Tožeča stranka je tista, ki bi morala vedeti kje v proizvodni hali se lahko nahaja mlin, da bo konstrukcijsko gledano mogoče njegovo redno vzdrževanje. Tožeča stranka kot izvajalec je bila namreč tista, ki je bila dolžna kot strokovnjak toženo stranko kot naročnika opozoriti na pravilno mesto mlina. Ker je bil mlin postavljen na napačno mesto, ki ni omogočalo njegovega rednega vzdrževanja, gredo glede na povedano stroški njegove prestavitve v vsakem primeru v breme tožeče stranke.
Dejstvo, da se tožeča stranka ne strinja z ugotovitvami izvedenca, ne more biti razlog za postavitev drugega izvedenca. V izvedenskem mnenju ni zaznati nedoslednosti, ki bi upravičevale postavitev novega izvedenca, zgolj pritožbeno sklicevanje na trditve, ki jih je tožeča stranka podala v okviru pripomb na izvedensko mnenje in na katere je izvedenec v dopolnitvi mnenja odgovoril, pa tudi ne more omajati pravilnosti izvedenskega mnenja.
Klavzula funkcionalni ključ v roke se nanaša izključno na vse elemente iz ponudbe in Pogodbe, pri čemer v Pogodbi ni govora o pripravi prostora za montažo mlina. Stroški montaže v prostor zato predstavljajo dodatna dela oziroma dodatne stroške, ki niso zajeti v klavzuli funkcionalni ključ v roke (ta zajema presežna in nepredvidena pogodbena dela potrebna za izpolnitev izvajalčeve obveznosti). Glede na to tudi, če bi se s predlaganimi zaslišanji potrdilo, kar sta trdili stranki, se je sodišče prve stopnje že na podlagi listinskih dokazov in izvedenskega mnenja prepričalo, da tožeča stranka ne nosi stroškov prilagoditve oziroma priprave prostora za montažo mlina.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00031468
OZ člen 5, 39, 39/2, 87, 87/1, 92, 122, 190, 190/1, 191. ZPSPP člen 12. ZPP člen 154, 154/2, 155. SPZ člen 92. ZGD-1 člen 5.
poslovne stavbe in poslovni prostori - najem poslovnega prostora - uporaba poslovnega prostora - pravna narava pogodbe - najemna pogodba za poslovne prostore - veljavnost pogodbe - ustna pogodba - razmerje med najemniki - neupravičena pridobitev - prenos pogodbe - nedopustna podlaga - vrnitev individualne stvari - povrnitev premoženjske škode - trditveno in dokazno breme - povrnitev vlaganj - ničnost - nepoštena poslovna praksa - poštenost - nemoralno ravnanje - pravni učinki ničnosti - sprememba odločitve o pravdnih stroških
V razlogih sodbe je sodišče prve stopnje podalo svoje mnenje, da pri takih lokalih oz. "kafičih" takšni prenosi najema in zamenjave najemnikov niso nič novega in nenavadnega, ker se to pogosto dogaja. Ob takem stališču pa je glede na trditve o ničnosti pogodbe o prenosu najemnega razmerja umanjkala presoja, ali je šlo v konkretnem primeru menjave najemnikov za nepošteno prakso. Iz dokazne ocene sodišča prve stopnje sicer izhaja ugotovitev, da je bil namen začetka sodelovanja med M. O. in C. C. le M. O. obet pridobitve bančnih kreditov s pomočjo pomembnega človeka v svetu bančništva, ki je C. C. očim, konec sodelovanja pa spoznanje, da od tega ne bo ničesar. Že na podlagi te ugotovitve bi lahko sodišče prve stopnje posredno sklepalo na nepošteno prakso. Po oceni pritožbenega sodišča je v konkretnem primeru glede na dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in vse okoliščine obravnavanega primera, ki izhajajo iz podatkov spisa, mogoče zaključiti, da ni šlo za pošteno izvrševanje najemne pogodbe.
Ker sta Aneks in Dogovor o prenosu najemnega razmerja vzpostavila nepošteno prakso pri izvrševanju najemnega razmerja, poštenje pa je kot moralna vrednota predmet pravne zaščite, sta nična.
Zahtevek na ugotovitev veljavnosti najemne pogodbe ni utemeljen.
Ne gre niti za primer neznatnega uspeha, niti za primer posebnih okoliščin, ki bi narekovale, ne glede na dosežen uspeh, naložitev vseh stroškov eni pravdni stranki. Gre pa za primer, ko lahko v primeru delne zmage stranke v pravdi sodišče glede na dosežen uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSC00033866
ZPP člen 482, 32/2-7. ZGD-1 člen 263.
stvarna pristojnost
V obravnavanem primeru gre po vsebini za spor družbe z omejeno odgovornostjo proti (nekdanjemu) direktorju za povrnitev denarnih sredstev, ki si jih je prilastil kot direktor družbe z neupravičeno uporabo bančne plačilne kartice družbe za zasebne namene in potrebe. Torej ne gre za spor o pravici, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, za katerega bi bilo pristojno Delovno sodišče, ampak za spor med družbo in direktorjem oziroma organom upravljanja za katerega je treba uporabiti pravo gospodarskih družb. Položaj direktorja in njegova odgovornost sta podrobno urejena v ZGD-1. Temelja odškodninske odgovornosti po 263. členu ZGD-1 in neupravičene obogatitve po 190. členu OZ pa sta si podobna in se deloma prekrivata. Ker je odškodninska odgovornost direktorja urejena v ZGD-1 je tudi zahtevek zaradi neupravičene obogatitve po OZ, ki izhaja iz iste dejanske podlage kot odškodninski zahtevek po ZGD-1, povezan z gospodarskim pravom. Po 2. točki prvega odstavka 482. člena ZPP veljajo v sporih med družbeniki, družbeniki in družbami ter družbami in člani organov upravljanja družb za katere je treba uporabiti pravo gospodarskih družb, pravila o postopku v gospodarskih sporih. V gospodarskih sporih po določbi 7. točke drugega odstavka 32. člena ZPP sodijo okrožna sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00031695
ZOZP člen 7, 7/2, 7/3, 7/3-5. OZ člen 963, 963/4. ZPP člen 14.
požar na avtomobilu - namerna povzročitev požara - kasko avtomobilsko zavarovanje - kazenska sodba - stopnja prepričanja kot dokazni standard - dokazni standard pretežne verjetnosti
V sodni praksi in teoriji je bilo stališče, da morajo biti odločilna dejstva za ugoditev tožbenemu zahtevku ugotovljena s stopnjo prepričanja že preseženo. Ravno v primerih kot je obravnavan, ko je bilo (forenzično) dokazovanje vzroka požara onemogočno zaradi uničenosti avtomobila, zadošča standard pretežne verjetnosti.
skrbništvo - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - naloge skrbnika - dolžnosti in obseg pooblastila skrbnika - razrešitev skrbnika
Kontrola skrbnika nad izvajanjem in plačevanjem varstva je brez dvoma potrebna in dobrodošla, in je tudi skrbnikova pravica, da v sodnih postopkih uveljavlja pravno varstvo svoje varovanke, vendar pa skrbnikovo ravnanje, ko odklanja vsakršno plačilo oskrbnine, ni ustrezno in lahko ogrozi varovankine pravice in koristi.