ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2, 343, 343/4. ZFPPIPP člen 59, 59/2, 61, 61/3, 61/4, 61/6, 296, 296/1, 296/5.
stečajni postopek nad toženo stranko - prekinitev postopka - prijava terjatev - rok za prijavo terjatve v stečajnem postopku - terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku - izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah - osnovni seznam preizkušenih terjatev - pravni interes za pritožbo - postopek s pritožbo - nedovoljena pritožba
Iz podatkov registra v AJPES izhaja, da se je pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani zoper toženo stranko začel stečajni postopek dne 20. 9. 2019 (sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 20. 9. 2019). S tem dnem je prišlo do prekinitve postopka po samem zakonu (4. točka prvega odstavka 205. člena ZPP). Ker pa je bil stečajni postopek začet po tem, ko so bila v pritožbenem postopku opravljena vsa procesna dejanja, ni bilo ovire za izdajo tega sklepa (smiselno drugi odstavek 207. člena ZPP).
Pravico do pritožbe ima le tista stranka, pravni položaj katere se z odločbo pritožbenega sodišča lahko glede njenega konkretnega zahtevka izboljša. Pravni interes za pritožbo pa mora obstajati tako ob njeni vložitvi kot tudi v času odločanja o pritožbi. Če po vložitvi pritožbe pravni interes odpade, jo je potrebno zavreči, ne glede na to, da je bila prvotno dovoljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00033686
ZZZDR člen 51, 59. SPZ člen 11. ZPP člen 214, 347, 347/1.
skupno premoženje zakoncev - ugotovitev obsega skupnega premoženja - lastninska pravica tretjega - domneva lastninske pravice - terjatev na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - neprerekana dejstva - nesporna dejstva - pritožbena obravnava - obstoj pravnega interesa - napotitveni sklep zapuščinskega sodišča - ugotovitev obsega zapuščine - zavezovalni pravni posel - učinkovanje sodbe
Sodišče ne more odločati o obsegu in deležih na stvari, ki naj bi sodila v skupno premoženje, če ima lastninsko pravico na tej stvari v resnici tretja oseba, ki v postopku ne sodeluje. V skupno premoženje kvečjemu sodi terjatev zakoncev do lastnika, da izstavi zemljiškoknjižno dovolilo.
Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje na 13. člen ZPotK-1, saj je tožeča stranka trdila in (kljub neprerekanim trditvam po ugotovitvah sodišča prve stopnje) tudi dokazala, da je toženki pošiljala obvestila o nedovoljeni prekoračitvi na računu (prilogi A6 in A7). Ker poslana obvestila zadoščajo kriterijem iz 13. člena ZPotK-1, se pritožnica neutemeljeno zavzema za zmanjšanje prisojene terjatve za obresti in stroške.
negatorna tožba - protipravno vznemirjanje - opustitev posegov v lastninsko pravico - vrnitveni zahtevek - tožba za vrnitev stvari - rei vindikacija - odstranitev stvari - posest - meja - geodetski načrt - dokaz z izvedencem - odvodnjavanje meteornih voda
Negatorna tožba je tožba lastnika ali domnevnega lastnika proti tistemu, ki ga protipravno vznemirja kako drugače, ne z odvzemom stvari, s tožbenim zahtevkom pa se zahteva prenehanje vznemirjanja in prepoved nadaljnjega vznemirjanja. Z njo se lastnik brani pred vsemi posegi, ki mu onemogočajo ali otežujejo rabo njegove stvari ali ga ovirajo v izvrševanju njegove pravice, pri tem pa si tisti, ki ga vznemirja, na njegovi stvari ne lasti nobene pravice niti ne pretendira, da bi si jo pridobil.
S trditvami o postavitvi betonskega zidu in betonske plošče na njegovo nepremičnino in zahtevkom za njuno odstranitev tožnik uveljavlja zaščito svoje lastninske pravice po 92. členu SPZ. S pozidavo se namreč zemljišče lastniku dejansko odvzame, saj na delu zemljišča, na katerem nekdo tretji nekaj zgradi, lastnik praviloma nima posesti. Vrne pa se stvar lastniku v posest z odstranitvijo zgrajene stvari.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00030962
URS člen 23.. KZ-1 člen 258.. ZKP člen 35, 35/1.
prenos krajevne pristojnosti - kaznivo dejanje nevestnega dela v službi - dvom v nepristranskost sojenja
Okoliščina, da je v obravnavani zadevi osumljenka A. A. - sodnica Okrožnega sodišča v M., predstavlja tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti, saj bi v primeru, da bi zadevo obravnavali sodniki Okrožnega sodišča v M., glede na različna pojmovanja o delu sodišča in ko niso izključena tudi njihova osebna poznanstva, utegnilo omajati zaupanje udeležencev postopka in javnosti v nepristranskost pristojnega sodišča. To velja še toliko bolj, ker je osumljenki očitano kaznivo dejanje nevestnega dela v službi po 258. členu KZ-1 povezano ravno z osumljenkinim delom sodnice na Okrožnem sodišču v M.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - nov predlog za odpust obveznosti - ponovno odločanje o začetku postopka odpusta obveznosti
Pritožbeno sodišče odgovarja, da ne more ponovno odločati o pravnomočno ugotovljenih dejstvih v zvezi z zakonsko ugotovljeno oviro za odpust iz 4. točke prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP, torej prevzemanja obveznosti, ki so nesorazmerne s premoženjem dolžnika (torej trditev pritožnika glede prodaje solastniškega deleža in vpisa hipoteke na dolžnikovo nepremičnino), saj je o tem že bilo pravnomočno odločeno v prejšnjem postopku. V ponovnem postopku sodišče prve stopnje in pritožbeno sodišče presoja le ovire za odpust, ki so nastale v tem postopku in ugotavlja, da so podane in sicer ni poteklo desetletno obdobje od pravnomočne zavrnitve odpusta (2. alineja drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP).
ZNP člen 31, 31/3, 33, 33/3. ZS člen 83. ZNP-1 člen 216.
nepravočasna pritožba v nepravdnem postopku - predložitev pritožbe - nujne zadeve - rok za pritožbo - sodne počitnice
Da sodišče druge stopnje sploh lahko uporabi določbo tretjega odstavka 33. člena ZNP in torej presodi, ali bo upoštevalo nepravočasno pritožbo, mora sodišče prve stopnje pritožbo, vloženo po izteku roka za vložitev pritožbe (po mnenju teorije je tako pritožbo šteti za izredno pravno sredstvo), predložiti zaradi pritožbe sodišču druge stopnje.
Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 28, 28/2. SZ-1 člen 9.
spor majhne vrednosti - nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti - plačilo stanovanjskih in obratovalnih stroškov - lastništvo praznega stanovanja - jasna določba - razlaga določbe
Pravilnik (sprejet na podlagi zakona) jasno določa, da se tudi za prazno stanovanje šteje, kot da ga uporablja en uporabnik. Navedeno pomeni, da je dolžan lastnik stanovanja določene stroške plačevati tudi za stanovanje, ki ni zasedeno in taka razlaga je tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilna. Lastništvo nepremičnin prinaša tudi obveznosti in prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da tudi v zvezi s praznim stanovanjem v večstanovanjski hiši nastajajo določeni stroški, ki jih morajo poravnati vsi lastniki, saj je to neizogibno zvezano s samo naravo obratovanja večstanovanjske hiše oziroma stanovanja v takem objektu. Dejstvo, da stanovanje ni zasedeno, je posledica odločitve lastnika, zato ne more biti pomembno za odločanje o tem, ali je lastnik dolžan plačevati stroške ali ne.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00030673
SPZ člen 66, 66/3. OZ člen 86. ZPP člen 151, 151/1, 163, 163/4.
zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - nemoralno ravnanje pogodbenih strank - kršitev moralnih pravil - nezmožnost izpolnitve pogodbe - subjektivne okoliščine - goljufiv namen ob sklenitvi posla - predmet pogodbe - pravnomočnost sklepa o dedovanju - upravičenja solastnika - predkupna pravica solastnika nepremičnine - trditveno breme - dokazovanje lastninske pravice - neprimeren dokaz - nezadostna trditvena podlaga - stroški postopka v zvezi z začasno odredbo
Za opredelitev določenega ravnanja ob sklepanju pogodbe kot nemoralnega zgolj okoliščina, da eden od pogodbenikov svoje obveznosti ne bo mogel izpolniti, ne zadošča, ampak bi morale biti poleg tega podane tudi jasne (konkretne) trditve o ustreznih subjektivnih okoliščinah na njegovi strani (npr. goljufiv namen).
ZDR-1 člen 135, 135/2, 135/3.. ZIZ člen 23, 23/3, 41, 41/5.
navedbe v predlogu za izvršbo - predpisani obrazec - oznaka verodostojne listine v predlogu za izvršbo
Postopanje izvršilnega sodišča, ki ne bi upoštevalo prilog oziroma pripisov izven omejenega prostora na obrazcu predloga za izvršbo, bi pomenilo nedopusten poseg v pravico upnika do sodnega varstva (23. člen Ustave RS).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00031468
OZ člen 5, 39, 39/2, 87, 87/1, 92, 122, 190, 190/1, 191. ZPSPP člen 12. ZPP člen 154, 154/2, 155. SPZ člen 92. ZGD-1 člen 5.
poslovne stavbe in poslovni prostori - najem poslovnega prostora - uporaba poslovnega prostora - pravna narava pogodbe - najemna pogodba za poslovne prostore - veljavnost pogodbe - ustna pogodba - razmerje med najemniki - neupravičena pridobitev - prenos pogodbe - nedopustna podlaga - vrnitev individualne stvari - povrnitev premoženjske škode - trditveno in dokazno breme - povrnitev vlaganj - ničnost - nepoštena poslovna praksa - poštenost - nemoralno ravnanje - pravni učinki ničnosti - sprememba odločitve o pravdnih stroških
V razlogih sodbe je sodišče prve stopnje podalo svoje mnenje, da pri takih lokalih oz. "kafičih" takšni prenosi najema in zamenjave najemnikov niso nič novega in nenavadnega, ker se to pogosto dogaja. Ob takem stališču pa je glede na trditve o ničnosti pogodbe o prenosu najemnega razmerja umanjkala presoja, ali je šlo v konkretnem primeru menjave najemnikov za nepošteno prakso. Iz dokazne ocene sodišča prve stopnje sicer izhaja ugotovitev, da je bil namen začetka sodelovanja med M. O. in C. C. le M. O. obet pridobitve bančnih kreditov s pomočjo pomembnega človeka v svetu bančništva, ki je C. C. očim, konec sodelovanja pa spoznanje, da od tega ne bo ničesar. Že na podlagi te ugotovitve bi lahko sodišče prve stopnje posredno sklepalo na nepošteno prakso. Po oceni pritožbenega sodišča je v konkretnem primeru glede na dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in vse okoliščine obravnavanega primera, ki izhajajo iz podatkov spisa, mogoče zaključiti, da ni šlo za pošteno izvrševanje najemne pogodbe.
Ker sta Aneks in Dogovor o prenosu najemnega razmerja vzpostavila nepošteno prakso pri izvrševanju najemnega razmerja, poštenje pa je kot moralna vrednota predmet pravne zaščite, sta nična.
Zahtevek na ugotovitev veljavnosti najemne pogodbe ni utemeljen.
Ne gre niti za primer neznatnega uspeha, niti za primer posebnih okoliščin, ki bi narekovale, ne glede na dosežen uspeh, naložitev vseh stroškov eni pravdni stranki. Gre pa za primer, ko lahko v primeru delne zmage stranke v pravdi sodišče glede na dosežen uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00031695
ZOZP člen 7, 7/2, 7/3, 7/3-5. OZ člen 963, 963/4. ZPP člen 14.
požar na avtomobilu - namerna povzročitev požara - kasko avtomobilsko zavarovanje - kazenska sodba - stopnja prepričanja kot dokazni standard - dokazni standard pretežne verjetnosti
V sodni praksi in teoriji je bilo stališče, da morajo biti odločilna dejstva za ugoditev tožbenemu zahtevku ugotovljena s stopnjo prepričanja že preseženo. Ravno v primerih kot je obravnavan, ko je bilo (forenzično) dokazovanje vzroka požara onemogočno zaradi uničenosti avtomobila, zadošča standard pretežne verjetnosti.
skrbništvo - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - naloge skrbnika - dolžnosti in obseg pooblastila skrbnika - razrešitev skrbnika
Kontrola skrbnika nad izvajanjem in plačevanjem varstva je brez dvoma potrebna in dobrodošla, in je tudi skrbnikova pravica, da v sodnih postopkih uveljavlja pravno varstvo svoje varovanke, vendar pa skrbnikovo ravnanje, ko odklanja vsakršno plačilo oskrbnine, ni ustrezno in lahko ogrozi varovankine pravice in koristi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSM00030953
ZPP člen 285, 286, 286a, 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 29a, 29a/1, 29a/3, 71, 71/1. URS člen 22, 35, 36.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - pravica do izjave in sodelovanja v postopku - materialno procesno vodstvo - pravica do doma - nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti - prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov - oprava naroka v izvršilnem postopku
Sodišče prve stopnje je glede zavrnitve izvedbe dokaza z zaslišanjem dolžnice v zvezi z odločilnim dejstvom, ali je obravnavana nepremičnina dolžničin dom, podalo neutemeljene in nezadostne razloge, pri čemer je tudi prestrogo razlagalo zahteve trditvega bremena in opustilo svojo obveznost materialnega procesnega vodstva. Razlogi so do določene mere tudi nejasni.
Ker je sodišče prve stopnje prenagljeno zavzelo stališče, da ne gre za poseg v dolžničino pravico do spoštovanja doma, tudi ni moglo ustrezno opraviti tehtanja nasprotujočih si interesov upnika in dolžnika, ki ga zahteva določilo prvega odstavka 71. člena ZIZ.
Sodišče prve stopnje mora v tovrstni posebej občutljivi zadevi, kjer dolžnica tudi zatrjuje zelo prizadeto zdravstveno stanje, pristopiti do možnosti dolžnice, da se učinkovito izjavi, posebej skrbno. Sodišče prve stopnje ne bi smelo opreti svoje odločitve le na očitku pomanjkljivih trditev, ker samo ni izvedlo svoje obveznosti opozorila na pomanjkljivost iin ni dalo stranki možnosti dopolnitve procesnega gradiva.
Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je življenjsko sprejemljivo, da lahko živi posameznik tudi na dveh naslovih in oba prostora pojmuje kot svoj dom. Pomembna je le določena intenzivnost povezave (vezi) s prostorom. Pri tem ni nujno, da gre za objekt ali prostor, kjer ima posameznik formalno prijavljeno stalno prebivališče, čemur neutemeljeno daje sodišče prve stopnje odločilno težo. Lahko je celo objekt ali prostor, ki ga posameznik zaseda nezakonito.
stranska intervencija - pravni interes intervenienta - prekinitev postopka - odreditev prekinitve postopka - predhodno vprašanje - izpolnitev zakonskih pogojev - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - veljavnost vknjižbe - obstoj ločitvene pravice - ugotovitev obstoja izločitvene pravice na nepremičnini - dobroverni lastniški posestnik - izločitev iz stečajne mase
V skladu z določbo 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Za prekinitev postopka se sodišče odloči, kadar so za to izpolnjeni zakonski pogoji, ne glede na predloge pravdnih strank. Zato očitki pritožnika, da ne drži, da je prekinitev postopka predlagala A. a. d. kot stranski intervenient na strani tožene stranke ter da je bil postopek prekinjen v nasprotju z voljo in interesi obeh pravdnih strank, niso odločilnega pomena. Prekinitev postopka namreč ni v dispoziciji strank.
Ločitvena pravica na nepremičnini, ki ni v lasti stečajnega dolžnika, ne more obstajati.
Oseba, ki trdi, da je lastnica nepremičnine, na kateri tožeča stranka (ločitveni upnik) v pravdi uveljavlja ločitveno pravico za poplačilo svoje terjatve do tožene stranke (stečajnega dolžnika), in ki proti ločitvenemu upniku in stečajnemu dolžniku tudi sama vodi pravdo na ugotovitev obstoja lastninske pravice na tej nepremičnini ter izbrisa hipotek, ki so podlaga ločitveni pravici, torej ima pravni interes, da se v pravdi na ugotovitev obstoja ločitvene pravice kot stranski intervenient pridruži toženi stranki, stečajnemu dolžniku, ki trdi, da ni lastnik te nepremičnine in da je lastnica te prav oseba, ki se mu namerava pridružiti.
povrnitev pravdnih stroškov - postopek iz razmerij med starši in otroki - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
Zaradi narave sporov iz razmerij med starši in otroki je onemogočena brezpogojna uporaba splošnih pravil o povrnitvi pravdnih stroškov. V pravdnem postopku velja kot osnovni kriterij za povrnitev stroškov kriterij uspeha. Po določilu 413. člena ZPP pa lahko sodišče v sporih iz razmerij med starši in otroki odloči o stroških po prostem preudarku.
Kriterijev pri uporabi prostega preudarka je več (premoženjsko stanje strank, razlogi za spor, načini pravdanja obeh strank …), sodišče pa pri odločitvi o stroških postopka po 413. členu ZPP upošteva vse okoliščine primera.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00031710
ZNP člen 21. SPZ člen 77, 77/2, 77/3, 77/4, 77/5. ZPP člen 286, 286/1.
mejni spor - lastninski spor - ureditev meje - kriteriji za ureditev meje - določitev meje na podlagi močnejše pravice - ureditev meje na podlagi zadnje mirne posesti - ureditev meje na podlagi pravične ocene - pravočasnost trditev - prekluzija v nepravdnem postopku
Pritožnica zmotno meni, da bi morala predlagateljica dokazati svojo močnejšo pravico, sicer ta avtomatično pripade nasprotnemu udeležencu. S kriterijem močnejše pravice lahko uspe le tisti udeleženec, ki jo izkaže. Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim, da nobeden izmed udeležencev ni ne zatrjeval, še manj izkazal močnejše pravice, zato je ravnalo pravilno, ko je mejo določilo na podlagi subsidiarnih kriterijev.
odškodnina - višina škode - plačilo nadomestila - vzročna zveza - upravni postopek - regres Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - poškodba delavca pri delu
V tem delu je ugotovljeno, da za navedena sporna obdobja obstojijo odločbe imenovanih zdravnikov ZZZS oziroma zdravstvene komisije ZZZS, da je delavka nezmožna za delo iz razloga poškodbe pri delu, ki jih toženka ni izpodbijala in na podlagi katerih so bila delavki izplačana nadomestila plače, toženka pa je od tožnice na njihovi podlagi zahtevala refundacije izplačil.
Odločbe imenovanega zdravnika ZZZS in komisije ZZZS niso javne listine, temveč so upravne odločbe, ki postanejo dokončne in pravnomočne ter so pravna podlaga za uveljavitev pravic v zvezi z nadomestilom plače. Delodajalci so stranke oziroma stranski intervenienti v tem upravnem postopku, zato dokončne in pravnomočne odločbe zavezujejo tudi njih. Zaradi predvidenih možnosti napak imajo pravna sredstva zoper odločbe, ki jih toženka ni izkoristila. Pri tem je odveč poudariti, da se je ta pravda pričela s tožbo v letu 2015 in da tožnica nasprotuje povračilu nadomestil plače, ki so se izplačevala skoraj do konca leta 2017. Kot povzročiteljica škode in kot udeleženka omenjenega upravnega postopka, bi morala toženka nenazadnje skladno z načelom vestnosti in poštenja (5. člen OZ), načelno prepovedjo povzročanja škode (131. člen OZ) ter posledično obveznostjo, da prepreči oziroma zmanjšuje morebitno škodo, ki je tožnici upoštevaje toženkine trditve nastajala neutemeljeno, nasprotovati omenjenim odločbam in zoper njih vložiti pravna sredstva. Toženka je imela torej ne samo položaj, v katerem bi mogla vplivati na vsebino odločb, za katere sedaj smiselno zatrjuje, da niso pravilne, čeprav tožnico vsekakor zavezujejo in so bile že izvršene, ampak je bila še v položaju, v katerem bi morala vplivati na vsebino odločb.
krivdna odškodninska odgovornost - fitnes center - poškodba pri telovadbi - skrbnost ravnanja - dolžna profesionalna skrbnost - navodila za uporabo - opustitev dolžnega ravnanja - protipravnost
Tožnica se je poškodovala med vadbo v fitnes studiu toženke, ko ji je na glavo padel vadbeni drog multifunkcijske naprave, namenjen potegu uteži.
Za nastalo škodo je v celoti odgovorna toženka, ki ni zadostila standardu profesionalne skrbnosti, ker uporabnikov storitev ni seznanila z načinom varne uporabe naprave, niti ni o tem poučila svojih zaposlenih.