Ker ZMEPIZ-1 ureja posebne postopke nadzora in možnosti posebnega uveljavljanja ugotavljanja lastnosti zavarovanca, ki se nanašajo le na postopke evidentiranja brez izdaje posebnih odločb, razen v primerih, ki so z zakonom posebej predvideni, ni utemeljeno stališče, da se s prijavo podatkov v matično evidenco (in že z njihovim preizkusom v postopku nadzora) vzpostavi pravnomočno urejeno razmerje. Takšno razmerje se lahko vzpostavi šele, če je bila po postopkih, ki so predvideni, izdana odločba, ki je postala pravnomočna. Zgolj vpis v matično evidenco ne predstavlja odločanja s posamičnim pravnim aktom o pravici ali obveznosti. Zato vpis tudi ne postane formalno, še manj pa materialno pravnomočen.
Glede na predvidene posebne postopke nadzora, revizije in možnosti posebnih zahtev zavarovanca (oziroma po uradni dolžnosti), ki jih ZMEPIZ-1 predvideva in tudi ureja, in glede katerih predvideva odločanje zavoda, je tudi v postopku odmere in izplačila starostne pokojnine na posebno zahtevo zavarovanca mogoče ugotavljati obstoj zavarovalnega razmerja in tudi, ali je bil zavarovanec v delu zavarovalnega obdobja prijavljen v obvezno zavarovanje v nasprotju z določbami, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje itd.
To pa ne pomeni, da lahko sodišče v socialnem sporu, v katerem se presoja pravilnost in zakonitost odločb o odmeri in izplačilu dela starostne pokojnine, ne da bi zavarovanec že v postopku pri zavodu (toženi stranki) izrecno uveljavljal, da je bil prijavljen v obvezno zavarovanje v delu obdobja v nasprotju z določbami, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje (oziroma, da je bila podlaga njegovega zavarovanja napačna), lahko drugačno zavarovalno podlago ugotavlja po uradni dolžnosti in po uradni dolžnosti spreminja zavarovalno podlago (oziroma da sodišče druge stopnje napoti sodišče prve stopnje, naj razišče še druge možne zavarovalne podlage mimo predhodnega postopka pri zavodu oziroma brez ustrezne trditvene podlage v tožbi). Socialni spor namreč ne omogoča odločanja o pravicah, pravnih koristih, drugih podlagah zavarovanja, ki niso bile predmet predhodnega odločanja pred organi tožene stranke.
ZUPJS člen 10, 12, 12/1, 12/1-1. ZDoh-2 člen 37, 37/1, 37/1-2, 44, 44/1, 44/1-13.
otroški dodatek - oprostitev plačila dohodnine - regres za letni dopust - vštevanje v davčno osnovo - davčno upoštevni odhodki - uveljavljanje pravic iz javnih sredstev
Pri regresu za letni dopust gre za obdavčljiv dohodek, ki ni oproščen plačila dohodnine, zato ga je treba upoštevati v okviru dohodkovnega položaja družine pri priznavanju pravic iz javnih sredstev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VS00060279
ZPIZ- člen 116. ZPIZ-2 člen 82. ZPIZ-2G člen 121, 121/2. ZPP člen 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - pravica do razporeditve na drugo ustrezno delo - pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta pravica do razporeditve oziroma zaposlitve na drugem ustreznem delu s polnim delovnim časom iz 116. člena ZPIZ/92 in pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma dvajset ur tedensko iz 82. člena ZPIZ-2 enakovrstni pravici v smislu drugega odstavka 121. člena novele ZPIZ-2G.
državna štipendija - vračilo štipendije - višja sila - predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali sta sodišči prve in druge stopnje z odločitvijo o odpravi odločb o dolžnosti vrnitve štipendije pravilno uporabili materialno pravo;
- ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo glede odločitve, da bi bilo treba v odločbo o dodelitvi državne štipendije poseči z izrednimi pravnimi sredstvi.
Tožnica je zahtevala ponovno odmero vdovske pokojnine, pri kateri naj bi se pri osnovi upošteval tudi del plač pokojnega moža, ki je bil namenjen za notranji odkup. Take zahteve ni mogoče šteti za uveljavljanje ponovne odmere pokojnine pokojnega zavarovanca, torej uveljavljanja pravice pokojnega zavarovanca, pač pa gre za uveljavljanje pravice, ki jo ima vdova ob smrti zavarovanca.
Obstaja bistvena razlika med uveljavljanjem pravice iz civilnopravnega razmerja in pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, saj je ključnega pomena, kdaj se strogo osebna terjatev (tako pravica do uveljavljanja nepremoženjske škode kot pravica iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja sta osebni terjatvi) pretvori v premoženjsko vrednost.
ZUTD člen 65, 65/1, 65/2, 65/3. ZUP člen 260. ZPP člen 378.
odločba Ustavnega sodišča - odprava odločbe - posredovanje neresničnih podatkov - pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti - obnova postopka po uradni dolžnosti
Glede na odločbo Ustavnega sodišča U-I-272/18-17 bi morala tožena stranka v zvezi s sedmo alinejo prvega odstavka 65 člena ZUTD in glede na tretji odstavek 65. člena ZUTD pravnomočno odločbo o priznanju pravice do denarnega nadomestila odpraviti v postopku obnove po določbah ZUP in ne bi smela odločati le o prenehanju pravice.
otroški dodatek - znižano plačilo vrtca - podatki o dohodkih
Pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev se upoštevajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine ali dohodnine od dohodka iz dejavnosti za predpreteklo leto, kadar v času odločanja o pravicah podatki za preteklo leto še niso na voljo. To pa so po tretjem odstavku 15. člena ZUPJS ne le podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine ali dohodnine od dohodka iz dejavnosti, pač tudi podatki, ki jih davčnemu organu posredujejo osebe, zavezane za dajanje podatkov, in podatki, potrebni za izračun akontacije dohodnine.
denarno nadomestilo - odločba Ustavnega sodišča - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - obnova postopka po uradni dolžnosti
Razlogi ustavnega sodišča glede 7. alineje prvega odstavka 65. člena ZUTD, ki ga je toženka uporabila pri odločanju o prenehanju pravice do denarnega nadomestila, pomenijo, da ob predhodni pravnomočni odločbi o priznanju pravice do denarnega nadomestila tožniku z dne 9. 2. 2012, toženka za nazaj (torej s 1. 2. 2012), z izpodbijanima odločbama z dne 14. 3. 2014 in 28. 8. 2014 ni smela odločiti le o prenehanju te pravice, temveč bi morala prvotno pravnomočno odločbo tudi odpraviti, in sicer v postopku obnove po ZUP. Ker tega ni storila, je odločitev sodišča druge stopnje v tem delu (sicer iz nekoliko drugačnih razlogov) zakonita.
Tudi v primeru odločanja o pravici do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bi ob odsotnosti ustreznih določb ZUTD, toženka lahko izvedla le postopek obnove po določbah ZUP in bi v tem postopku morala odločiti tudi o odpravi prejšnje odločbe o priznanju pravice. Toženka je to v začetni fazi postopka tudi storila, saj je prvotno začela prav postopek obnove iz razloga po 1. točki 260. člena ZUP (sklep z dne 12. 7. 2013), vendar je v nadaljevanju odpravila to odločbo (odločba drugostopenjskega organa z dne 17. 2. 2014) z razlogi, naj prvostopenjski organ uporabi določbo materialnega predpisa – 7. alineje prvega odstavka 65. člena ZUTD. V nadaljevanju sta izpodbijani odločbi z dne 14. 3. 2014 in 10. 9. 2014 temeljili prav na tej podlagi oziroma na posledici prenehanja pravice do denarnega nadomestila, čeprav je toženka prvotno odločbo pravilno odpravila, vendar v nepravilnem postopku, saj se je sama sklicevala na odpravo „brez izdaje posebnega sklepa o uvedbi postopka po uradni dolžnosti.“ To pomeni, da pri izdaji izpodbijanih odločb ni postopala po postopku obnove, kar pa ni bilo pravilno.
ZPIZ-2 člen 27, 39a, 399. ZPIZ-2B člen 7. ZPol člen 87. URS člen 14, 33, 50.
starostna pokojnina - izpolnjevanje pogojev - pokojnina po posebnih predpisih - pokojnina po splošnih predpisih
Pravica do 20 % izplačila pokojnine vezana na izpolnjevanje pogojev po splošnih predpisih in ne na izpolnjevanje pogojev po posebnih zakonih (npr. Zakonu o Policiji).
Ureditev na področju zdravstvenega varstva poudarja različen pravni položaj v mreži izvajalcev javne zdravstvene službe, ki se financira iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, katerega nosilec je toženka in v katero so vključeni javni izvajalci in zasebniki s koncesijo, na drugi strani pa pravni režim zasebne zdravstvene službe, v katero osebe vstopajo kot samoplačniki.
Enako velja tudi v tem primeru, saj kljub pravici do nege v socialnovarstvenih zavodih (kot pravici iz obveznega zavarovanja) toženka ni dolžna povrniti stroškov zdravstvene nege tudi v primeru, če to nego zagotavlja institucionalni zavod, ki ima sicer dovoljenje za dejavnost (torej tudi za dejavnost nege), nima pa koncesije za opravljanje te dejavnosti niti ustrezne pogodbe. Zato pri tej presoji ni odločilno samo to, ali je pravica do nege določena kot pravica do obveznega zdravstvenega zavarovanja, temveč tudi kdo jo izvaja – izvajalec v javni ali zasebni mreži. Stroške izvedbe krije toženka le za izvajalce v javni mreži, kamor se uvrščajo tudi zasebniki s koncesijo in sklenjeno pogodbo s toženko.
Tožniki, ki so sprejeli nastanitev v zavodu, ki ni imel koncesije (bili so tudi seznanjeni s pogoji nastanitve in plačili), ne morejo zahtevati enakega obravnavanja glede plačila nege kot zavarovanci, ki so dobili nastanitev v domu, ki je del javne mreže institucionalnega varstva. Kot navedeno ni pomembno le, da je pravica do nege zagotovljena iz obveznega zavarovanja, temveč tudi, kdo jo izvaja. Položaji v zvezi s tem so različni.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - institucionalno varstvo
Za odločanje o v reviziji očitanih kršitvah določb postopka je pomembna tudi vsebina pritožbenih navedb tožnic, saj revizijsko sodišče ne more upoštevati tistih revizijskih trditev o bistvenih kršitvah določb postopka (v okviru revizijsko dopuščenega vprašanja), ki jih tožnici nista predhodno uveljavljali v pritožbi. To bi namreč pomenilo neupravičeno preskakovanje pravnih sredstev.
Analiza pritožbenih navedb kaže, da sta tožnici uveljavljali pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, saj se tudi nekatere pritožbene navedbe, ki bi lahko kazale tudi na uveljavljanje kršitev določb postopka, v nadaljevanju zaključijo z očitki o zmotni ali nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja. Na nekaj mestih sta sodišču prve stopnje očitali ne dovolj obrazloženo zavrnitev njunih dokaznih predlogov, vendar se je sodišče prve stopnje do tega opredelilo (v 4., 9., 11.,13.,14.,15. točki obrazložitve), te razloge pa je potrdilo sodišče druge stopnje zlasti v 25. in 26. točki obrazložitve. V pritožbi razen sklicevanja na zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in neobrazloženost torej ne zasledimo opredeljenega uveljavljanja kršitve njune pravice do izjave. Tožnici v pritožbi tudi nista navedli, da sodišče ni uporabilo kakšne od določb ZPP ali jo je uporabilo nepravilno, in kako je to vplivalo na zakonitost ali pravilnost sodbe.
ZPSV člen 17. ZPIZ-2 člen 16, 16/1. ZMEPIZ-1 člen 7, 7/3, 80, 81, 86. ZSDP-1 člen 13, 106, 106/16. ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-6, 78, 78/2. ZUP člen 147.
plačilo prispevkov za socialno varnost - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) - obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje - ugotovitvena odločba - ugotovitev lastnosti zavarovanca - obseg in vsebina davčnega nadzora - odmera prispevkov za socialno zavarovanje - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Ker so posamezna obvezna socialna zavarovanja urejena v različnih področnih zakonih, ki vsak zase urejajo (materialne) pogoje za vključitev v posamezno zavarovanje in ker je postopek ugotavljanja lastnosti zavarovanca z odločbo v pristojnosti različnih nosilcev obveznih zavarovanj, prijava osebe v zavarovanje po uradni dolžnosti na podlagi odločbe enega od njih, lahko pomeni le prijavo v tisto obvezno socialno zavarovanje, na katero se takšna odločba nanaša.
Ugotovitvena odločba ZPIZ o obstoju revidentove lastnosti kot zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja prvostopenjskemu davčnemu organu ne more predstavljati podlage za odmero socialnih prispevkov tudi za druga obvezna socialna zavarovanja.
Davčni organ lahko na podlagi svojih zakonskih pristojnosti opravi (le) nadzor nad plačevanjem in obračunavanjem prispevkov v okviru že urejenega oziroma določenega zavarovanega statusa na matičnem področju.
Predlagatelj je predlog vložil sam in ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Predlogu za dopustitev revizije ali reviziji mora biti priložen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP, sicer sodišče vlogo (predlog ali revizijo) zavrže.
Predlog, vložen po odvetnici, ni oblikovan v skladu s četrtim odstavkom 367.b člena ZPP, saj zatrjevana kršitev postopka ni opisana natančno in konkretno. V predlogu ni navedeno, katere okoliščine kažejo na pravno pomembnost vprašanja, ki tudi sploh ni postavljeno.
ZZNPOB člen 6, 6/1, 12, 12/1, 15, 15/1, 20, 21. ZZVZZ člen 23, 23/1-2, 23/1-3. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 37.
oploditev z biomedicinsko pomočjo - zdravljenje v tujini - pogoji za povračilo stroškov zdravljenja v tujini - pogoji za priznanje pravice
Dovoljenje Državne komisije za oploditev z biomedicinsko pomočjo (OBMP) ni pogoj, ki bi omejeval dostopnost do zdravljenja v tujini v smislu predhodne odobritve, pač pa predstavlja pogoj, ki ga nacionalna zakonodaja predpisuje za odobritev vsakega postopka heterologne OBMP v domovini. Če ta pogoj ni izpolnjen - če ni dovoljenja, ker je zahteva zanj zavrnjena ali pa sploh ni dana - se heterologna OBMP v Republiki Sloveniji ne more izvesti, ne glede na starost zavarovanke, niti v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, niti na noben drug način (saj ni prosto dostopna). To pa pomeni, da zaradi vezanosti pravice do povračila stroškov zdravljenja v tujini na priznanje pravice po nacionalni ureditvi, neizpolnjevanje pogojev za dostopnost do heterologne OBMP v domovini, posredno predstavlja tudi pogoj za pridobitev pravice do povračila stroškov zdravljenja v tujini.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE - UPRAVNI SPOR
VS00051819
ZPP člen 367b, 367b/4, 367b/6. ZPIZ-2 člen 16.
predlog za dopustitev revizije - plačilo prispevkov za socialno varnost - zavezanec za plačilo - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja - nepopoln predlog - zavrženje predloga
Da bi bil predlog formalno popoln, bi predlagatelj glede na 367. b člen ZPP moral pri oblikovanju vprašanja izhajati iz stališč izpodbijane sodbe, na kratko utemeljiti, zakaj so ta napačna, ter tudi zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenega vprašanja presegla pomen konkretne zadeve in bi bila s tega vidika pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse.
Tega predlagatelj v obravnavanem predlogu ni storil, saj je predlog vsebinsko prazen. V njem je zgolj na kratko povzet dosedanji postopek in izpostavljeno pravno vprašanje, navržena pa je še trditev, da je bil predlagatelj v obravnavanem obdobju zavarovan v Avstriji, zato na podlagi določb 16. člena ZPIZ-2 in 15. člena ZZVZZ ni bil dolžan plačati prispevkov za socialno varnost v Republiki Sloveniji.
Upravno sodišče svoje odločitve ni utemeljilo na stališču, da je predlagatelj zavezan za plačilo prispevkov v Sloveniji kljub temu, da je bil v istem obdobju vključen tudi v obvezno zavarovanje v Avstriji. Navedba, da je bil hkrati zavarovan v tujini, tako predstavlja zatrjevanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja, saj predlagatelj tega dejstva v postopku upravnega spora ni uspel dokazati. Izpostavljeno vprašanje torej ne izhaja iz ugotovljenega dejanskega stanja.
dopuščena revizija - predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - stroški zdravstvenih storitev - razlika v stroških zdravstvenih storitev
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilna odločitev o upravičenosti tožnice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev.
ZDSS-1 člen 7, 7/1, 58, 58/1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 1, 210, 210/5.
spor o pristojnosti - socialni spor - zdravstveno zavarovanje
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja že v 1. členu določajo, da se z njimi podrobneje urejajo: vrste in obseg pravic, obveznosti zavezancev in zavarovanih oseb, pogoje in postopke za uresničevanje pravic, standarde zdravstvenih storitev, pripomočkov in zobno-protetičnih pripomočkov, varstvo pravic zavarovanih oseb ter nadzor uresničevanja pravic in obveznosti. V tem okviru je nato v 210. členu določeno, da zavod dodeli zdravniku na njegov predlog 30 receptov za osebno rabo letno, iz česar je sklepati, da je ta dodelitev določena kot pravica, ki je uvrščena v poglavje XIII/8. - uveljavljanje pravice do zdravil in živil na recept. Ali je ta uvrstitev pravilna ali ne in ali presega zakonsko opredelitev pravic, ni pomembno za odločitev o pristojnosti, saj spada med pravice, ki so uvrščene med pravice na področju obveznega zavarovanja, pa čeprav v podzakonskem aktu.
ZDSS-1 v 7. členu ne govori le o pristojnosti za odločanje o zakonskih pravicah do in iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Samo dejstvo, ali bi ta ureditev morda lahko presegala zakonsko opredelitev pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja po ZZVZZ in da je lahko tudi sporna, torej ni odločilen element za presojo o pristojnosti.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilno stališče, da se iz obveznega zdravstvenega zavarovanja krijejo stroški nege kot del institucionalnega varstva, ki jo izvaja zasebni izvajalec brez koncesije, oziroma ki s toženo stranko nima sklenjene pogodbe iz 65. člena ZZVZZ;
2. ali je materialnopravno pravilna odločitev, da je tožena stranka kot nosilka in izvajalka obveznega zdravstvenega zavarovanja, odgovorna za obveznosti države oziroma izvršilne veje oblasti, da zagotovi mrežo javne službe za institucionalno varstvo in mrežo javne zdravstvene službe oziroma ali se sme toženi stranki zaradi domnevno neustrezne mreže javne službe za institucionalno varstvo naložiti kritje stroškov zdravstvene nege v nasprotju z zakonsko ureditvijo.
Terjatev, ki jo tožnik uveljavlja, ni čista denarna terjatev, saj se spor prvenstveno nanaša na dolžnost vključitve tožnika v poklicno zavarovanje (torej ali bi tožnik sploh moral biti poklicno zavarovan itd.) in šele posledično na plačevanje prispevkov za takšno zavarovanje.
Iz sklepa sodišča prve stopnje I Pd 553/2017 izhaja, da je bila tožnikova prva tožba zavržena, ker je njegov zahtevek izhajal iz delovnega razmerja, šlo pa je za zahtevek, glede katerega je treba najprej uporabiti notranje varstvo v skladu z določbo 200. člena ZDR-1.2 Ker tožnik tega ni storil, ni bila podana procesna predpostavka za vložitev tožbe pred pristojnim sodiščem, zaradi česar je sodišče tožnikovo prvo tožbo zavrglo na podlagi 274. člena Zakona o pravdnem postopku.
Podlaga za odločitev sodišča je bila formalne narave - neizpolnjevanje procesne predpostavke za sodno varstvo - in ne vsebinski razlogi za odločitev. Očitno je šlo torej za zavrženje tožbe iz razloga, ki se ne tiče same stvari v smislu določbe prvega odstavka 367. člena OZ. Prav za takšen primer („če je bila tožba zoper dolžnika zavržena iz kakšnega vzroka, ki se ne tiče same stvari“) pa ta določba predvideva možnost, da se pomanjkljivosti popravijo, kljub temu, da tožnik ni pravilno ukrepal. Vendar pa mora zato, da pride do prekinitve zastaranja že z vložitvijo prve tožbe, vložiti novo tožbo v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe, s katero je bila tožba zavržena. To je tožnik storil.