URS člen 26. OZ člen 131, 168, 179, 179/1, 179/2. ZKP člen 542, 542/1.
odškodninska odgovornost države – protipravno ravnanje sodnika – nadzor telekomunikacij – hišna preiskava – neupravičen pripor – neupravičen odvzem prostosti – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – načelo enotne odškodnine – premoženjska škoda – izgubljen zaslužek – vzročna zveza – privolitev oškodovanca
Odgovornost države za neupravičen odvzem prostosti je objektivna; protipravnost ravnanja državnih organih ni predpostavka zanjo. Predpostavki sta le objektivni dejstvi, da je bila svoboda okrnjena (prestan pripor) in da do obsodbe v kazenskem postopku ni prišlo.
sklep o poplačilu – terjatev iz delovnega razmerja – prispevki za socialno varnost
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da bi prednost pri poplačilu po 3. točki prvega odstavka 197. člena ZIZ imeli še prispevki za socialno zavarovanje in davki zapadli za zadnje leto do izročitve prodane nepremičnine kupcu, ker pa je bil izvršilni naslov za terjatev pritožnice iz naslova socialnih prispevkov izdan v letu 2010, sklep o izročitvi nepremičnine kupcu pa 26.9.2012, prispevki za socialno zavarovanje v tem primeru nimajo prednostnega vrstnega reda, kot tudi ne davek od vseh bruto zneskov določenih s sodbo Delovnega sodišča in se zato v tem delu ne morejo prednostno poplačati pred ostalimi upniki.
ZOR člen 177, 177/2, 177/3. OZ člen 154, 154/2, 173.
odškodninska odgovornost – odškodnina za nematerialno škodo - prometna nesreča – skrbnost staršev – otrok – nerazumno ravnanje otroka - vzročna zveza – prispevek – soprispevek – otrok na cesti – skrbnost - hitrost vožnje
Ne more biti dvoma, da je vzrok za prometno nesrečo na strani voznika. Edino vprašanje, ki se lahko postavi, ali se voznik lahko oprosti odgovornosti na temelju 2. in 3. odstavka 177. člena ZOR. Če se ne more, bi morala škodo povrniti tožena stranka kot zavarovalnica, pri kateri je bila zavarovan voznik motornega vozila.
Načeloma velja, da je treba nepričakovanost škodnega dogodka presojati po merilu skrajne skrbnosti. V naselju je treba običajno računati z otroki vseh starosti, in tudi s tem, da se zadržujejo neposredno ob cesti. Hitrost vožnje je zato treba prilagoditi tipu ali delu naselja.
Tožena stranka sicer ni kršila nobenega tedaj veljavnega cestnoprometnega predpisa, kar pa za odločitev v tej zadevi niti ni pomembno. Pomembno je, da je glede na okoliščine lahko pričakovala, da bo zaradi nerazumnega ravnanja otroka (sedanje tožeče stranke) zapletena v prometno nesrečo.
Pri nadaljnjem odločanju naj prvostopenjsko sodišče upošteva še, da če je otrok krivdno nesposoben, njegova krivda ali neskrbnost, ali neskrbnost staršev, nista pomembna. Odločilno je le, ali je otrokovo ravnanje sopovzročilo škodni dogodek in kolikšen je bil njegov prispevek.
V konkretnem primeru gre še za vprašanje ugotovitve primerne višine uporabnine za podstrešne prostore, formalno imenovane podstrešno stanovanje, ki pa niso primerni za bivanje in jih je težko oddati v najem.
Nepoštenost se ne domneva in bi jo morala tožnica zatrjevati (in dokazovati).
ZGD člen 7, 8. ZIZ člen 270. ZFPPIPP člen 348, 350, 350/1, 350/2, 350/3, 351.
začasna odredba – spregled pravne osebnosti – odgovornost družbenika za obveznosti družbe – predpostavke za spregled pravne osebnosti – stečaj pravne osebe – aktivna legitimacija za zavarovanje terjatev na račun upnika po začetku stečajnega postopka nad dolžnikom
Z začetkom stečajnega postopka nad pravno osebo, za obveznosti katere odgovarjajo tudi njeni družbeniki, upniki niso legitimirani uveljavljati terjatev, niti njihovega zavarovanja, zoper osebno odgovornega družbenika zgolj za svoj račun. To pomeni, da upniki niso legitimirani za takšno uveljavljanje terjatev niti v primeru zatrjevanega in izkazanega spregleda pravne osebnosti.
ZGD-1 člen 7, 7/1, 3, 3/6. ZPP člen 76, 80, 339, 339/2, 339/2-11, 350, 350/2.
procesna sposobnost – samostojni podjetnik posameznik
Samostojni podjetnik ni pravna oseba in nima lastne pravne subjektivitete, ločene od pravne subjektivitete podjetnika kot fizične osebe. Podjetnica xx je ista oseba kot fizična oseba xx. Torej ima procesno sposobnost le xx kot fizična oseba.
Odhodke, ki bi tožniku nastali pri opravljanju poslovne dejavnosti, je izračunal šele s strani sodišča postavljeni izvedenec finančne stroke, ki ni izhajal iz podatkov o tožnikovem čistilnem servisu, ker jih ta ni zatrjeval oziroma predložil, ampak jih je izračunal splošno na podlagi podatkov drugih čistilnih servisov. Za ugotavljanje izgubljenega dobička je bil torej izveden informativni dokaz z izvedencem finančne stroke, ki pa ne more in ne sme nadomestiti trditvene podlage, ki bi jo moral pravočasno zagotoviti tožnik.
O odsotnosti ustrezne trditvene podlage je bil tožnik pravočasno in eksplicitno opozorjen s strani toženca, torej se tudi ni porajala potreba po opozorilih sodišča v okviru materialno procesnega vodstva, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0074579
ZPP člen 199, 199/1, 200, 200/2. OZ člen 653.
stranska intervencija – poziv k udeležbi – prekoračitev tožbenega zahtevka – nepredvidena dela – nenaročena dela
Kdor ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, se lahko pridruži tej stranki. To pa mora storiti sam, saj ga sodišče ni dolžno pozivati k udeležbi v postopku.
Tožnica od zahtevane ugotovitve obstoja svoje terjatve ne more imeti nobene pravne koristi, saj je njen dajatveni zahtevek iz razmerja s toženko že zapadel; sicer pa odločitev o zavrnitvi zahtevanega plačila implicira tudi ugotovitev o tem, da tožničina terjatev do toženke ne obstaja.
Tožnica ni dokazala, da je toženka sporna dodatna dela predhodno odobrila, zato jih je sodišče prve stopnje pravilno štelo za nenaročena dela.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077307
ZZ člen 31. OZ člen 6, 165, 299, 352, 365. ZPP člen 8, 14. ZST člen 25.
predpostavke odškodninskega delikta – pravnomočna obsodilna sodba – znak kaznivega dejanja – odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - zastaranje – pretrganje zastaranja - tek zamudnih obresti – zakonitost dela zavoda – gospodarnost razpolaganja s proračunskimi sredstvi – dokazno breme – sodna taksa za odgovor na pritožbo
Kazensko obsodilna sodba vsebuje le ugotovitev nastanka določene nevarnosti, kar pa za nastanek civilnopravne odškodninske odgovornosti, katere nujni element je nastanek določene škode, ne zadošča. V obravnavani zadevi je tako moralo sodišče ugotavljati obstoj tudi preostalih predpostavk odškodninskega delikta.
Zahtevek zoper drugega toženca je zastaran, ker ne pride v poštev uporaba 353. člena OZ; I. B. je bila obsojena zaradi kaznivega dejanja ponarejanja listin, katerega zakonski znak ni povzročitev škode oziroma pridobitev premoženjske koristi.
Glede na specifičnost zadeve je moč tolmačiti določbo 165. člena OZ, da določa le zapadlost, ne pa tudi zamude z odškodninsko obveznostjo, zaradi česar zamuda nastane šele pod pogoji iz 299. člena OZ – z vložitvijo tožbe, ko je bila prva toženka lahko seznanjena z višino terjatve. Takšno tolmačenje je v obravnavani zadevi pravičnejše, saj tudi tožnici v času vložitve premoženjskopravnega zahtevka višina škode ni bila poznana, sicer bi svoj zahtevek določneje opredelila.
Ravnateljica je odgovorna za organizacijo in vodenje šole, pa tudi za zakonitost dela zavoda. V ta okvir sodi tudi odgovornost za zakonitost, namenskost, učinkovitost in gospodarnost razpolaganja s proračunskimi sredstvi.
Ker z listino, ki v sodbi ni bila ocenjena, toženec ni dokazoval svoje trditve o tem, da njegov pes tožnice ni ugriznil, pritožbeni očitek o bistveni kršitvi določb postopka, ker se sodišče ni opredelilo do dokazne teže navedene listine glede temelja odgovornosti, ni utemeljen.
Neujemanje med navedbami v tožbi in ugotovitvami sodbe o podrobnostih škodnega dogodka ne utemeljuje zaključka o prekoračitvi tožbenih navedb in posledični kršitvi razpravnega načela.
ZIZ člen 181, 181/7, 194, 194/1, 194/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
izvršba na nepremičnine – pristopljeni upnik – vabilo na dražbo - odredba o prodaji – ustavitev izvršbe – predlog za tretjo javno dražbo
Ker je sklep o dovolitvi nadaljevanja izvršbe z novim izvršilnim sredstvom za izterjavo terjatve pristopljenega upnika bil izdan 31.8.2011 in je postal pravnomočen 14.9.2011, torej pred datumom druge javne dražbe, ki je bila razpisana za 27.9.2011, bi sodišče prve stopnje nedvomno moralo tudi pristopljenega upnika obvestiti o drugi javni dražbi.
Neupoštevanje omenjenih listin kot dela trditvene podlage tožeče stranke bi bilo nerazumno, neracionalno in preveč formalistično, saj bi pomenilo le zahtevo po golem prepisovanju in ponavljanju podatkov iz njih v vlogo tožeče stranke.
OZ člen 17, 17/2. ZZVZZ člen 62, 62.d, 62.d/1, 62.d/2, 62.e. Pravilnik o vrsti podatkov za izvajanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki so jih dolžni zagotavljati izvajalci zdravstvenih storitev člen 3.
dopolnilno zdravstveno zavarovanje – posredovanje podatkov za izvajanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja – zakonska omejitev provizije za posredovanje podatkov – izključitev avtonomije volje strank – dogovor o višji proviziji za posredovanje večjega nabora podatkov – obvezna vsebina pogodbe
Da bi bil tožbeni zahtevek utemeljen, bi se morali pravdni stranki (glede na spremenjeno pravno situacijo na področju dopolnilnih zavarovanj po uveljavitvi ZZVZZ-H) o tem posebej dogovoriti (3. člen Pravilnika), saj bi sicer določba o omejitvi nadomestila (provizije) iz prvega odstavka 62.d člena ZZVZZ za posredovanje podatkov, potrebnih za delovanje izravnalne sheme dopolnilnega zavarovanja, izgubila svoj pomen, lahko pa bi se zaobšla tudi prava pogodbena volja pravdnih strank iz časa nastanka pogodbenega razmerja.
Prekomeren hrup in vibracije lahko predstavljata motilno dejanje.
Vprašanje dodatne trditvene podlage in njenega obsega, ki jo je naknadno, že po vložitvi sklepčne tožbe, dolžna ponuditi tožeča stranka, se navezuje na vsebino in substanciranost ugovorov, ki jih v postopku uveljavlja tožena stranka ter pravila o trditvenem in dokaznem bremenu.
Novote so v družinskih sporih sicer dopustne, vendar pa je takšna ureditev namenjena zgolj in samo varovanju koristi otrok, česar pa seveda ni moč reči za (domnevno na naroku izostale) toženčeve trditve in dokazne predloge, katerih upoštevanje bi imelo kvečjemu nasprotni učinek.
materialno procesno vodstvo – pravica do izjave glede pravno pomembnega dejstva – absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je kršilo določbo 285. člena ZPP, saj tožeče stranke v okviru materialnega procesnega varstva ni opozorilo, da ni navedla odločilnega dejstva, to je izpolnitev odložnega pogoja, za veljavnost sporne pogodbe o prodaji terjatev stečajnega dolžnika z dne 19.6.2009. Ker tekom postopka veljavnost prenosa terjatve iz prenosnika, družbe V. d.d. - v stečaju, na prevzemnika, torej tožečo stranko, ni bila sporna, je tožeča stranka za svojo napako (manjkajoče dejstvo) izvedela šele iz sodbe in je tako sodišče prve stopnje svojo odločbo oprlo na dejstvo, glede katerega strankam ni bila dana možnost, da se o njem izjavijo.
varstvo pri delu – soprispevek – krivda – odgovornost za škodo
Ali je k poškodbi prispeval tudi sam delavec in če je, v kakšnem obsegu, na odgovornost tožene stranke do tožeče stranke v obravnavani zadevi nima nobenega vpliva. To vprašanje je lahko le predmet morebitnega regresnega zahtevka tožene stranke do tega delavca.
dopolnjen seznam preizkušenih terjatev – ugovor upnice – ugovorni razlogi – določna prijava ločitvene pravice – opredelitev premoženja, ki je predmet ločitvene pravice – napotitev na pravdo
Upnica s pritožbo zoper izpodbijani sklep ne more doseči spremembe izjave upravitelja o prerekanju terjatve, saj je izjava upravitelja o tem, ali bo terjatev priznal ali prerekal, stvar njegove lastne presoje. Ali je bilo prerekanje utemeljeno ali ne, pa se bo izkazalo v pravdnem postopku, ki ga bo (v kolikor ga bo) upnica začela zaradi uveljavitve zahtevka za ugotovitev obstoja prerekane ločitvene pravice.
Načelo akcesornosti pomeni le, da je zastavna pravica v svojem nastanku in obstoju odvisna od glavne terjatve. Sodišče bi napotilo na pravdo upravitelja le v primeru, če bi bila prijavljena ločitvena pravica, ki po trditvah upnika temelji na izvršilnem naslovu, identificirana, torej jasno opredeljena.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0073930
SPZ člen 99. ZOdvT tarifna številka 1200.
negatorna tožba – zaščita pred vznemirjanjem – zemljišče – zemljiškoknjižni vložek – identifikacija nepremičnine – stroški postopka – nagrada za zastopanje več oseb
Dvoma o identiteti zemljišča ne more biti. Zemljišče opredeljuje parcelna številka in katastrska občina. Le zemljiškoknjižnih vložkov ni več, kar pa za opredelitev nepremičnin ni bilo bistveno.
ZPP člen 70, 70-6, 72, 414. ZZZDR člen 5a, 106, 129, 129a.
preživninska obveznost – višina preživnine – dodelitev otrok v varstvo in vzgojo – preživninski zahtevek – nadstandardne potrebe – počitniška glasbena šola – novota – izločitev sodnika
Tudi v primerih, ko zavezančeve finančne sposobnosti omogočajo kritje nadstandardnih potreb, je potrebno le-te upoštevati v razumnem razmerju oziroma obsegu. V kolikor sta starša sporazumna glede določenih nadstandardnih potreb, jih bosta krila poleg svoje preživninske obveznosti, ni pa to seveda razlog za njeno neutemeljeno širjenje.
Novote v družinskih sporih so sicer dopustne (glej 414. člen ZPP), vendar pa je takšna ureditev namenjena zgolj varovanju koristi otrok.