izvršilni stroški – pravdi stroški – ugovor tretjega – povod za tožbo – pravice drugih na predmetu izvršbe
Kljub obrazloženem ugovoru tožeče stranke kot tretjega v izvršilnem postopku, v katerem je lastništvo spornega vozila verjetno izkazala s prometnim dovoljenjem, ki se glasi nanjo, je tožena stranka kot upnik temu ugovoru nasprotovala. Glede na ureditev izvršilnega postopka tožeči stranki zato ni preostalo drugega, kot da je vložila predmetno tožbo, tožena stranka ni imela podlage za prepričanje, da na spornem vozilu ne obstajajo pravice drugih, zaradi česar odločanje o stroških pravdnega postopka po 160. členu ZPP ni utemeljeno.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077284
ZVEtL člen 7, 23, 23a, 26, 30, 30/1, 30/2. ZPP člen 285.
vzpostavitev etažne lastnine – določitev pripadajočega zemljišča - upravičen predlagatelj po ZVEtL – izkaz pridobitve lastninske pravice – materialno procesno vodstvo
Upravičena oseba, ki lahko zahteva začetek postopka, je tudi oseba, ki izkazuje pridobitev lastninske pravice na stavbi kot celoti.
Okoliščina, da naj bi bil vpis predlagateljičine lastninske pravice na predmetni stavbi, kasneje zbrisan, ne pomeni, da je ta pravni naslov prenehal obstajati oziroma da je postal pravno nerelevanten. Enako velja glede (zatrjevanega) priposestvovanja (če je do njega seveda prišlo). V kolikor je namreč s priposestvovanjem pridobila ustrezno pravico, je zaradi vzpostavitve etažne lastnine ni mogla izgubiti.
Postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča se lahko predlaga ne glede na to, ali je bil predhodno izveden postopek za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu. Predlagatelju ni naložena nobena obveznost vzporednega vodenja postopka za vzpostavitev etažne lastnine.
OZ člen 635, 635/1, 660, 663, 663/2. ZPP člen 274, 274/1.
gradbena pogodba - odprava napak - zahtevek iz garancije - obvestilo o napaki - enoletni prekluzivni rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Stranka je, kljub temu, da lahko uveljavlja odgovornost iz naslova garancije kadarkoli v garancijskem roku, s pravovarstvenim zahtevkom omejena enako, kot iz naslova jamčevalnega zahtevka.
Tožbo je treba vložiti v roku enega leta od zahteve za odpravo napak, ne glede na to, ali gre za zahtevek iz pogodbeno dogovorjene garancije ali za jamčevalni zahtevek na podlagi zakona.
začetek postopka prisilne poravnave – preizkus sklepčnosti predloga – vsebinski preizkus – upniški odbor – sestava upniškega odbora – ločitveni upnik – ločitvena pravica
Dolžnik ob vložitvi listin, ki so priloge predloga za začetek postopka prisilne poravnave, ni dolžan predložiti dokazov, da so vsi ti podatki resnični, niti sodišče ni dolžno preverjati pravilnosti in resničnosti navedb v teh listinah. Preizkus obstoja materialnopravnih predpostavk za začetek in vodenje postopka prisilne poravnave je v fazi odločanja o začetku postopka prisilne poravnave omejen zgolj na preizkus sklepčnosti podatkov o dolžniku iz prilog z zatrjevanimi predpostavkami, ne pa na preizkus njihove utemeljenosti. Zadostuje torej, da so podatki o finančnem in poslovnem stanju dolžniku skladni in da podpirajo zaključke o njegovi insolventnosti in smotrnosti vodenja postopka prisilne poravnave oz. da jim ne nasprotujejo.
Nezavarovana terjatev pritožnika znaša več, kot znaša terjatev največjega navadnega upnika, ki ga je insolventni dolžnik navedel v seznamu navadnih upnikov. Glede na navedeno se v tej fazi postopka treba ukvarjati z dejansko (natančno) višino nezavarovanega dela terjatve, saj že to zadostuje, da je treba pritožnika imenovati v upniški odbor.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0074584
ZFPPIPP člen 309. ZPP člen 18, 18/3, 29, 57, 63. ZMZPP člen 63, 64. Uredba Bruselj I člen 22.
spor z mednarodnim elementom – mednarodna pristojnost – spor o stvarni pravici na nepremičnini – spor v zvezi s stečajnim postopkom – izključna pristojnost – koneksni spor – atrakcija pristojnosti – Uredba Bruselj I
Slovenska izključna pristojnost oziroma atrakcija se razlaga širše, kot pa pojem koneksnih sporov, ki štejejo za izključeno kategorijo po Uredbi Bruselj I. Pojem koneksnih sporov po navedeni uredbi je potrebno razlagati restriktivno, kot izključene pa se po njej upošteva le koneksne tožbe, vložene po začetku stečaja z zahtevkom, ki zunaj stečaja ne bi mogel nastati.
Tožbeni zahtevek na uveljavitev lastninske pravice oziroma izločitvene pravice v stečaju, ki vodi k enakim pravnim posledicam, ni izključen iz Uredbi Bruselj I.
javni jamstveni in preživninski sklad RS – izterjava nadomestila preživnine – narava preživninske terjatve – stečaj preživninskega zavezanca – postopek osebnega stečaja
Zaradi namena ZJSRS se prednostni položaj preživninskih terjatev otrok proti preživninskim zavezancem, če terjatev po določbi tretjega odstavka 28. člena ZJSRS preide na Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije, v stečajnem postopku zoper preživninskega zavezanca po prvem odstavku 390. člena ZFPPIPP ne spremeni. Zato pa se glede na določbo drugega odstavka 390. člena ZFPPIPP tudi v tovrstnih izvršilnih postopkih določila 132. člena ZFPPIPP ne uporabljajo in se izvršilni postopek kljub uvedbi osebnega stečaja zoper preživninskega zavezanca nadaljuje.
plačilo sodne takse – obročno odplačilo sodne takse – izjava o premoženjskem stanju – obrazec – dokazila – predložitev dokazil
Sodišče toženki ni dolžno posebej pošiljati obrazca glede premoženjskega stanja, temveč mora toženka dokazila, da je upravičena do oprostitve oziroma obročnega odplačila sodnih taks, priskrbeti sama in za pravilnost teh podatkov tudi sama odgovarja.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077313
ZIKS člen 145b, 145b/2, 145c. OZ člen 299, 299/2. ZDen člen 72.
vrnitev zaplenjenih nepremičnin – zavezanec za vračilo v naravi – pasivna legitimacija – odškodnina zaradi nemožnosti uporabe stvari – zavezanec za plačilo odškodnine – kmetijska zemljišča, kmetije in gozdovi – zakonske zamudne obresti
Ker že sam zakon določa toženca kot zavezanca za vračilo kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov v naravi, kadar so ta v lasti Republike Slovenije, dejstvo, da je v izreku sklepa Nz 1/2004 Republika Slovenija navedena kot subjekt, v korist katerega so vpisane nepremičnine, ki so predmet vračanja, ne more biti odločilno.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118, 118/2, 166. Direktiva 2003/88/ES člen 7, 7/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - nadaljevanje delovnega razmerja – prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi – sodna razveza – odškodnina za neizrabljen letni dopust - plača
Tožena stranka je obdržala tožnika v delovnem razmerju še dva tedna po izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zato ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 110. člena ZDR, tj. da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Ker ni bil podan eden od dveh pogojev za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po prvem odstavku 110. člena ZDR (1. obstajajo razlogi določeni z zakonom in 2. če delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena), je podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – regres za letni dopust
Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače (prvi in drugi odstavek 131. člena ZDR). Sklicevanje tožene stranke na dogovor, da bo tožena stranka izplačala regres z zamikom, ko bo finančna situacija to dopuščala, ne vpliva na pravico tožnice do izplačila regresa. Delavec se pravici do regresa za letni dopust ne more odpovedati, zato tudi sklicevanje tožene stranke, da so se delavci strinjali, da bo regres za leto 2010 izplačan, ko bo to dovoljevalo finančno stanje podjetja, ni mogoče razlagati tako, da je tožnica pristala na odlog plačila regresa na nedoločen datum, saj je v tretjem odstavku 131. člena ZDR določeno, da se s kolektivno pogodbo dejavnosti lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila regresa kot 1. julij, vendar najkasneje 1. november tekočega koledarskega leta.
ZST-1 člen 12, 12/1, 12/2, 12/3, 12/4. ZPP člen 108, 108/5.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju – obvezne priloge – dokazila o prejetih plačah in drugih prejemkih iz dela
Če stranka izjavi o premoženjskem stanju na obrazcu ZST-1 ne priloži obveznih prilog, in sicer dokazil o plačah in drugih prejemkih iz dela v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge za vsak mesec posebej za vlagatelja in družinske člane, sodišče njeno vlogo zavrže.
Tožeča stranka ni nikoli zatrjevala, da bi bila prisiljena skleniti avtorsko pogodbo, temveč le, da je ta bila sklenjena na zahtevo drugotožene stranke. Zato je materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je resnična volja pogodbenih strank v delu, kolikor se z avtorsko pogodbo drugotoženo stranko zavezuje k izročitvi algoritmov, bila v plačilu provizije drugotoženi stranki zaradi dosežene višje cene pri pogodbi s prvo toženo stranko, pravilen, prav tako pa je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da avtorska pogodba v vsebini, ki se nanaša na izročitev algoritmov ne more učinkovati med pravdnima strankama, ker je zgolj navidezna.
Pravilen pa je nadaljnji materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da pa je pravno veljavna prikrita pogodba, ki izhaja iz navidezne pogodbe in sicer pogodba o plačilu provizije drugotoženi stranki, ker je ta ceno, ki jo je postavila tožeča stranka do prvotožene stranke nadgradila za 10 % in pri prvotoženi stranki dosegla, da je takšno ceno sprejela.
Ker ima posredniška pogodba tako elemente mandatne pogodbe (749. člen ZOR ), ki se kaže v obligaciji prizadevanja kot podjemne pogodbe (600. člen ZOR), ki se kaže kot obligacija rezultata, v obeh primerih pa ima tisti, ki je kot izvajalec izpolnil svojo zavezo do druge pogodbene stranke pravico do plačila, je materialnopravna kvalifikacija o smiselni posredniški pogodbi tudi po mnenju pritožbenega sodišča pravilna in in ker je ta pogodba bila s strani drugotožene stranke v celoti realizirana je, tudi upravičena do plačila.
ZDR člen 88, 88/3, 118. ZPP člen 182, 182/3. ZDSS-1 člen 41, 41/4.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – odškodnina - sprememba tožbe
Ob upoštevanju okoliščine, da mora tožnik preživljati bolnega otroka, da tožnik glede na starost (50 let) sodi v kategorijo težje zaposljivih oseb, poleg tega je zaradi ugotovljene invalidnosti III. kategorije omejen še dodatno pri zaposlitvi, je odmerjena odškodnina v znesku 14 mesečnih bruto plač po pogodbi o zaposlitvi ustrezna. Tako odmerjena odškodnina predstavlja denarno nadomestilo namesto reintegracije in ni odškodnina za izgubo zaslužka in drugo škodo zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 15, 29, 29/3, 47, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – dejansko delo – sprememba pogodbe o zaposlitvi – delovno mesto
Za odločitev o utemeljenosti očitanih kršitev pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja, ki se nanašajo na delo tožnice kot nabavnega referenta, ni odločilen le goli pisni zapis delovnih nalog za določeno delovno mesto v pogodbi o zaposlitvi in aktu o sistemizaciji. Pogodba o zaposlitvi in akt o sistemizaciji bi praviloma morala pokrivati dejansko izvrševanje delovnega razmerja. Če pa ga ne, je možno dokazovati in dokazati nasprotno. Tožnica je dejansko opravljala delo nabavnega referenta, za katerega ni imela sklenjene pogodbe o zaposlitvi, temveč je sklenila pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto „tajnica“. Kljub temu, da tožnica formalno ni imela sklenjene pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto nabavnega referenta, je za odločitev o utemeljenosti očitanih kršitev treba vsebinsko presojati vsak očitek iz izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki se nanaša na opravljanje dela nabavnega referenta z vidika zadolžitev oziroma obveznosti iz delovnega razmerja nabavnega referenta, ne pa zaključiti, da kršitve niso podane oziroma da zanje ne more odgovarjati tožnica, ker ni imela sklenjene pogodbe o zaposlitvi za to delovno mesto.
ZZK-1 člen 8, 120, 120/3, 132, 132/4-3, 132/4-4, 200.
razveljavitev klavzule pravnomočnosti v zemljiškoknjižnem postopku - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - pomotni vpisi - udeleženec v zemljiškoknjižnem postopku
V zemljiškoknjižnem postopku ni možna razveljavitev klavzule pravnomočnosti.
ZPP v čl. 159/1 določa, da v primeru, ko se pravda konča s sodno poravnavo, stranke same krijejo svoje stroške postopka. O uspehu v postopku ob sodni poravnavi ni mogoče govoriti, ker je sodna poravnava akt dispozicije strank. Iz dogovora strank v poravnavi, da se odločitev o stroških postopka tožene stranke pridrži, tudi ni mogoče sklepati, da bi sodišče prve stopnje lahko odstopilo od siceršnjega merila, vsebovanega v ZPP. Če bi soglasje o tem, kako odločiti o stroških postopka tožene stranke, obstajalo ali če bi bila med strankami sprejeta merila za odločitev, ni nobene ovire, da se tudi to ne bi zapisalo v sodno poravnavo. Ker pa se o merilih, po katerih naj sodišče odloči, stranki nista dogovorili, je treba odločiti, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka.
Pravilnik tožene stranke je v 17. členu sicer predvideval izplačilo odpravnine v višini treh plač delavca oziroma treh povprečnih plač v Republiki Sloveniji, glede na to, kaj je za delavca bolj ugodno, hkrati pa omejuje višino odpravnine z višino zneska, ki ga določa Uredba Vlade RS do zneska, glede katerega se od odpravnine ne plačujejo davki in prispevki. To pomeni, da je tožena stranka za svoje delavce določila tak režim, ki je ugodnejši za tiste, ki imajo nižjo plačo ter ne dosežejo tega zneska, kot ga določa Uredba, presegajo pa znesek iz določbe 132. člena ZDR, torej presegajo dvakratni znesek zadnje plače oziroma povprečne plače v Republiki Sloveniji. Takšna določba ni diskriminatorna, če na neki točki omejuje višino odpravnine, ki je kljub temu višja za vse delavce v primerjavi z ZDR oziroma je glede nekaterih vsaj enaka, nobenemu delavcu pa ne omejuje oziroma ne znižuje pravic, kot ji ima po ZDR.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neuspešno poskusno delo - trajanje poskusnega dela - ocena uspešnosti poskusnega dela
Trajanje poskusnega dela je omejeno in vezano na čas dejanskega opravljanja dela. Ni pa mogoče navedenih določb razlagati tako, da ni mogoče že pred potekom poskusnega dela ugotoviti, da to ni bilo uspešno.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – sodno varstvo
Zoper delavčevo izredno odpoved ZDR ne predvideva sodnega varstva v tem smislu, da bi lahko tudi delodajalec v posebnem postopku uveljavljal nezakonitost takšne odpovedi. S strani delavca podano izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi je potrebno upoštevati tako, kot je bila podana. Ni podlage za to, da bi delodajalec sam presojal in štel, da delavec pri izredni odpovedi ni upošteval roka za podajo odpovedi po tem, ko je podal pisni opomin, oziroma ugotavljal druge kršitve določbe 112. člena ZDR ter eventualno štel, da odpovedni razlogi sploh ne obstajajo, ter posledično takšno odpoved štel kot redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zato ni mogoče govoriti o „realizaciji“ takšne odpovedi, ki ni bila podana v skladu s 1. odstavkom 112. člena ZDR, ter šteti, da kršitve iz 112. člena ZDR niso podane, ker delodajalec ni sprožil spora pred sodiščem.