spor majhne vrednosti – dejanska podlaga sodbe – zaslišanje stranke – neodziv vabilu za narok
V dokaz dogovora o odlogu plačila je tožena stranka predlagala zaslišanje zakonitega zastopnika tožene stranke M. L., ki kljub izkazanemu vabilu na narok ni pristopil, izostanka pa ni opravičil. Glede na navedeno, sodišče prve stopnje dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika tožene stranke, pravilno ni izvedlo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0074584
ZFPPIPP člen 309. ZPP člen 18, 18/3, 29, 57, 63. ZMZPP člen 63, 64. Uredba Bruselj I člen 22.
spor z mednarodnim elementom – mednarodna pristojnost – spor o stvarni pravici na nepremičnini – spor v zvezi s stečajnim postopkom – izključna pristojnost – koneksni spor – atrakcija pristojnosti – Uredba Bruselj I
Slovenska izključna pristojnost oziroma atrakcija se razlaga širše, kot pa pojem koneksnih sporov, ki štejejo za izključeno kategorijo po Uredbi Bruselj I. Pojem koneksnih sporov po navedeni uredbi je potrebno razlagati restriktivno, kot izključene pa se po njej upošteva le koneksne tožbe, vložene po začetku stečaja z zahtevkom, ki zunaj stečaja ne bi mogel nastati.
Tožbeni zahtevek na uveljavitev lastninske pravice oziroma izločitvene pravice v stečaju, ki vodi k enakim pravnim posledicam, ni izključen iz Uredbi Bruselj I.
javni jamstveni in preživninski sklad RS – izterjava nadomestila preživnine – narava preživninske terjatve – stečaj preživninskega zavezanca – postopek osebnega stečaja
Zaradi namena ZJSRS se prednostni položaj preživninskih terjatev otrok proti preživninskim zavezancem, če terjatev po določbi tretjega odstavka 28. člena ZJSRS preide na Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije, v stečajnem postopku zoper preživninskega zavezanca po prvem odstavku 390. člena ZFPPIPP ne spremeni. Zato pa se glede na določbo drugega odstavka 390. člena ZFPPIPP tudi v tovrstnih izvršilnih postopkih določila 132. člena ZFPPIPP ne uporabljajo in se izvršilni postopek kljub uvedbi osebnega stečaja zoper preživninskega zavezanca nadaljuje.
stanje vpisov v zemljiški knjigi - načelo pravnega prednika - načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka - listine, ki so podlaga za vpis
V skladu z načelom pravnega prednika in stanja vpisov v zemljiški knjigi predlaganega vpisa ni mogoče dovoliti, če so v zemljiški knjigi kot lastniki vpisani tretji, v formalnem zemljiškoknjižnem postopku pa tudi ni upoštevno razlogovanje o obveznostih dedičev, pri čemer sklep o dedovanju v zemljiškoknjižnem predlogu ni bil naveden kot listina, ki predstavlja podlago za vpis.
pravočasnost navajanja dejstev in dokazov - spor majhne vrednosti
V obravnavanem primeru, ko se je postopek začel z vložitvijo izvršilnega predloga in nadaljeval v pravdni postopek, lahko tožeča stranka v pravdnem postopku poleg dopolnitve tožbe vloži še eno vlogo, s katero odgovori na navedbe tožene stranke v odgovoru na dopolnitev tožbe, tožena stranka pa poleg tega odgovora lahko vloži še eno pripravljalno vlogo, s katero odgovori na navedbe tožeče stranke iz njene prve pripravljalne vloge – dopolnitve tožbe. Torej ima vsaka od pravdnih strank možnost še dveh vlog v pravdnem postopku.
izvršilni stroški – pravdi stroški – ugovor tretjega – povod za tožbo – pravice drugih na predmetu izvršbe
Kljub obrazloženem ugovoru tožeče stranke kot tretjega v izvršilnem postopku, v katerem je lastništvo spornega vozila verjetno izkazala s prometnim dovoljenjem, ki se glasi nanjo, je tožena stranka kot upnik temu ugovoru nasprotovala. Glede na ureditev izvršilnega postopka tožeči stranki zato ni preostalo drugega, kot da je vložila predmetno tožbo, tožena stranka ni imela podlage za prepričanje, da na spornem vozilu ne obstajajo pravice drugih, zaradi česar odločanje o stroških pravdnega postopka po 160. členu ZPP ni utemeljeno.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077284
ZVEtL člen 7, 23, 23a, 26, 30, 30/1, 30/2. ZPP člen 285.
vzpostavitev etažne lastnine – določitev pripadajočega zemljišča - upravičen predlagatelj po ZVEtL – izkaz pridobitve lastninske pravice – materialno procesno vodstvo
Upravičena oseba, ki lahko zahteva začetek postopka, je tudi oseba, ki izkazuje pridobitev lastninske pravice na stavbi kot celoti.
Okoliščina, da naj bi bil vpis predlagateljičine lastninske pravice na predmetni stavbi, kasneje zbrisan, ne pomeni, da je ta pravni naslov prenehal obstajati oziroma da je postal pravno nerelevanten. Enako velja glede (zatrjevanega) priposestvovanja (če je do njega seveda prišlo). V kolikor je namreč s priposestvovanjem pridobila ustrezno pravico, je zaradi vzpostavitve etažne lastnine ni mogla izgubiti.
Postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča se lahko predlaga ne glede na to, ali je bil predhodno izveden postopek za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu. Predlagatelju ni naložena nobena obveznost vzporednega vodenja postopka za vzpostavitev etažne lastnine.
ZST-1 člen 12, 12/1, 12/2, 12/3, 12/4. ZPP člen 108, 108/5.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju – obvezne priloge – dokazila o prejetih plačah in drugih prejemkih iz dela
Če stranka izjavi o premoženjskem stanju na obrazcu ZST-1 ne priloži obveznih prilog, in sicer dokazil o plačah in drugih prejemkih iz dela v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge za vsak mesec posebej za vlagatelja in družinske člane, sodišče njeno vlogo zavrže.
plačilo sodne takse – obročno odplačilo sodne takse – izjava o premoženjskem stanju – obrazec – dokazila – predložitev dokazil
Sodišče toženki ni dolžno posebej pošiljati obrazca glede premoženjskega stanja, temveč mora toženka dokazila, da je upravičena do oprostitve oziroma obročnega odplačila sodnih taks, priskrbeti sama in za pravilnost teh podatkov tudi sama odgovarja.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077313
ZIKS člen 145b, 145b/2, 145c. OZ člen 299, 299/2. ZDen člen 72.
vrnitev zaplenjenih nepremičnin – zavezanec za vračilo v naravi – pasivna legitimacija – odškodnina zaradi nemožnosti uporabe stvari – zavezanec za plačilo odškodnine – kmetijska zemljišča, kmetije in gozdovi – zakonske zamudne obresti
Ker že sam zakon določa toženca kot zavezanca za vračilo kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov v naravi, kadar so ta v lasti Republike Slovenije, dejstvo, da je v izreku sklepa Nz 1/2004 Republika Slovenija navedena kot subjekt, v korist katerega so vpisane nepremičnine, ki so predmet vračanja, ne more biti odločilno.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118, 118/2, 166. Direktiva 2003/88/ES člen 7, 7/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - nadaljevanje delovnega razmerja – prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi – sodna razveza – odškodnina za neizrabljen letni dopust - plača
Tožena stranka je obdržala tožnika v delovnem razmerju še dva tedna po izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zato ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 110. člena ZDR, tj. da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Ker ni bil podan eden od dveh pogojev za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po prvem odstavku 110. člena ZDR (1. obstajajo razlogi določeni z zakonom in 2. če delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena), je podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – regres za letni dopust
Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače (prvi in drugi odstavek 131. člena ZDR). Sklicevanje tožene stranke na dogovor, da bo tožena stranka izplačala regres z zamikom, ko bo finančna situacija to dopuščala, ne vpliva na pravico tožnice do izplačila regresa. Delavec se pravici do regresa za letni dopust ne more odpovedati, zato tudi sklicevanje tožene stranke, da so se delavci strinjali, da bo regres za leto 2010 izplačan, ko bo to dovoljevalo finančno stanje podjetja, ni mogoče razlagati tako, da je tožnica pristala na odlog plačila regresa na nedoločen datum, saj je v tretjem odstavku 131. člena ZDR določeno, da se s kolektivno pogodbo dejavnosti lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila regresa kot 1. julij, vendar najkasneje 1. november tekočega koledarskega leta.
Tožeča stranka ni nikoli zatrjevala, da bi bila prisiljena skleniti avtorsko pogodbo, temveč le, da je ta bila sklenjena na zahtevo drugotožene stranke. Zato je materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je resnična volja pogodbenih strank v delu, kolikor se z avtorsko pogodbo drugotoženo stranko zavezuje k izročitvi algoritmov, bila v plačilu provizije drugotoženi stranki zaradi dosežene višje cene pri pogodbi s prvo toženo stranko, pravilen, prav tako pa je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da avtorska pogodba v vsebini, ki se nanaša na izročitev algoritmov ne more učinkovati med pravdnima strankama, ker je zgolj navidezna.
Pravilen pa je nadaljnji materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da pa je pravno veljavna prikrita pogodba, ki izhaja iz navidezne pogodbe in sicer pogodba o plačilu provizije drugotoženi stranki, ker je ta ceno, ki jo je postavila tožeča stranka do prvotožene stranke nadgradila za 10 % in pri prvotoženi stranki dosegla, da je takšno ceno sprejela.
Ker ima posredniška pogodba tako elemente mandatne pogodbe (749. člen ZOR ), ki se kaže v obligaciji prizadevanja kot podjemne pogodbe (600. člen ZOR), ki se kaže kot obligacija rezultata, v obeh primerih pa ima tisti, ki je kot izvajalec izpolnil svojo zavezo do druge pogodbene stranke pravico do plačila, je materialnopravna kvalifikacija o smiselni posredniški pogodbi tudi po mnenju pritožbenega sodišča pravilna in in ker je ta pogodba bila s strani drugotožene stranke v celoti realizirana je, tudi upravičena do plačila.
ZDR člen 88, 88/3, 118. ZPP člen 182, 182/3. ZDSS-1 člen 41, 41/4.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – odškodnina - sprememba tožbe
Ob upoštevanju okoliščine, da mora tožnik preživljati bolnega otroka, da tožnik glede na starost (50 let) sodi v kategorijo težje zaposljivih oseb, poleg tega je zaradi ugotovljene invalidnosti III. kategorije omejen še dodatno pri zaposlitvi, je odmerjena odškodnina v znesku 14 mesečnih bruto plač po pogodbi o zaposlitvi ustrezna. Tako odmerjena odškodnina predstavlja denarno nadomestilo namesto reintegracije in ni odškodnina za izgubo zaslužka in drugo škodo zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 118, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – sodna razveza – odškodnina
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi (po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR), ker je tožnik dvakrat zavrnil usmerjeni zdravstveni pregled, zato je zaključilo, da je delo opravljal pod vplivom psihoaktivnih substanc. Ker tožena stranka ni dokazala, da je tožnik odklonil oziroma preprečil test urina (oziroma ga zmanipuliral) ter je brez ustreznega dokaza, zgolj na podlagi utemeljenega suma, zaključila, da je tožnik svoje delo opravljal pod vplivom psihoaktivnih snovi oziroma, da je huje kršil svoje delovne obveznosti, je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Pravilnik tožene stranke je v 17. členu sicer predvideval izplačilo odpravnine v višini treh plač delavca oziroma treh povprečnih plač v Republiki Sloveniji, glede na to, kaj je za delavca bolj ugodno, hkrati pa omejuje višino odpravnine z višino zneska, ki ga določa Uredba Vlade RS do zneska, glede katerega se od odpravnine ne plačujejo davki in prispevki. To pomeni, da je tožena stranka za svoje delavce določila tak režim, ki je ugodnejši za tiste, ki imajo nižjo plačo ter ne dosežejo tega zneska, kot ga določa Uredba, presegajo pa znesek iz določbe 132. člena ZDR, torej presegajo dvakratni znesek zadnje plače oziroma povprečne plače v Republiki Sloveniji. Takšna določba ni diskriminatorna, če na neki točki omejuje višino odpravnine, ki je kljub temu višja za vse delavce v primerjavi z ZDR oziroma je glede nekaterih vsaj enaka, nobenemu delavcu pa ne omejuje oziroma ne znižuje pravic, kot ji ima po ZDR.
ZDR odpravnino ureja v 109. členu, v katerem določa, da je delodajalec delavcu dolžan izplačati odpravnino, če je delavec pri delodajalcu zaposlen vsaj eno leto, za delo pri delodajalcu pa se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih. Ta določba ne zahteva neprekinjene delovne dobe, torej da bi delavec neprekinjeno delal pri delodajalcu.
Pri izračunu delovne dobe, ki se upošteva pri odmeri odpravnine, se ne upošteva čas, ko je bil tožnik prijavljen na zavodu za zaposlovanje. Podlaga za priznanje takšnega zahtevka v ZDR ne obstaja, saj je odpravnina namenjena delavcem, ki so (vsaj eno leto) delali pri delodajalcu, ki je zavezan za izplačilo odpravnine, ali njegovih pravnih prednikih.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 257.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
Tožnik je ob uporabi svojega računalniškega gesla z vpisom neresničnih podatkov na vlogi vlagatelja protipravno posegel v ustrezno podatkovno bazo z namenom, da pridobi vlagatelju protipravno premoženjsko korist. S tem je izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic iz določbe tretjega odstavka 257. člena KZ-1, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku po določbi prve alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, zakonita.
ZDR člen 7, 88, 88/1, 88/1-1, 109, 109/1. OZ člen 4, 7, 39.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – odpravnina - ničnost
Ni mogoče šteti, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nična, če je tožena stranka kot delodajalec upoštevala željo delavca, da bi se upokojil oziroma bi izpolnil pogoje za upokojitev kot delavec, kateremu je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga. V skladu s prvim odstavkom 7. člena ZDR sta sicer pri sklepanju in prenehanju pogodbe o zaposlitvi in v času trajanja delovnega razmerja delodajalec in delavec dolžna upoštevati določbe tega in drugih zakonov, ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca. Vendar pa je treba posebej izpostaviti položaj delodajalca, ki je ekonomsko močnejša stranka, in ki diktira pogoje delavčeve zaposlitve. Če delodajalec ravna v nasprotju z zakonsko določbo, bi bilo v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja iz 5. člena OZ in z načelom prepovedi zlorabe pravic iz 7. člena OZ, če bi sodišče takšni stranki, ki je v delovnem pravu že sicer v močnejšem položaju kot delavec, nudilo pravno zaščito.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 251.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – ponarejanje listin - naklep
Kaznivo dejanje ponarejanja listin po 251. členu KZ-1 stori, kdor ponaredi listino ali spremeni pravo listino, zato da bi se taka listina uporabila kot prava, ali kdor ponarejeno ali spremenjeno listino uporabi kot pravo. To kaznivo dejanje se lahko stori le naklepno. Predpostavka za kaznivo dejanje je, da se storilec zaveda, da gre za krivo listino. Odločitev sodišča prve stopnje, da je tožnica storila kršitev z znaki tega kaznivega dejanja s tem, da je opustila dolžnost skrbno preveriti projektno dokumentacijo oziroma žige in podpis projektanta (ki naj bi bil ponarejen), je napačna (oziroma vsaj preuranjena), saj ni ugotovljeno, da je tožnica naklepno dopustila, da se je sporna listina uporabila kot prava.