denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb - ovire za vrnitev v naravi - dejavnost s področja vzgoje, izobraževanja in kulture
Ugotovitev ovire po 1. tč. 1. odst. 19. čl. ZDen ne more temeljiti samo na ugotovljeni registrirani dejavnosti zavezanca, če niso hkrati ugotovljene še nadaljnje okoliščine iz navedene zakonske določbe.
zahteva za varstvo zakonitosti - sukcesija - prekinitev pravdnega postopka
Ni mogoča pravilna uporaba 15.č člena ZSSuk brez upoštevanja ostalih njegovih določb.
Po 15.č členu ZSSuk je treba prekiniti pravdni postopek, če ima tožena stranka sedež ali stalno bivališče v Republiki Sloveniji, tožeča pa kjer koli, če je predmet spora terjatev, ki je nastala subjektu nekdanje federacije (10. člen ZSSuk), na tožečo stranko pa je prešla na podlagi pravnega posla ali pravnomočne sodne odločbe (prvi odstavek 15.č člena ZSSuk), tudi v situacijah, v katerih je tožbeni zahtevek neposredno ali posredno povezan s pravnimi razmerji do subjektov nekdanje federacije, ali s pravnimi razmerji iz naslova statusne odgovornosti do subjektov nekdanje federacije (15.d člen ZSSuk).
Podlaga za odločitev o prekinitvi postopka je mnenje Sklada Republike Slovenije za sukcesijo. Vendar sodišče ne prekine postopka samo na podlagi mnenja sklada, da je to treba storiti. Sklad mora sporočiti dejstva, na podlagi katerih bo sodišče presodilo ali so izpolnjene predpostavke za prekinitev postopka.
Za odgovornost zavarovalnice iz obveznega zavarovanja škod, nastalih v prometu z motornimi vozili po 25.6.1991, ni več mogoče upoštevati najnižjih zavarovalnih vsot, določenih z odloki ZIS SFRJ, ker z njimi ni bil ohranjen nivo varstva oškodovancev, ki ga daje sistem obveznega avtomobilskega zavarovanja. Upoštevanje teh odlokov bi bilo v nasprotju z določbo prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 1/91-I). Vlada RS je bila po 25.6.1991 dolžna ohranjati navedeni nivo varstva. Zaradi varstva oškodovancev je najnižjo zavarovalno vsoto obveznega avtomobilskega zavarovanja po povedanem za čas od 25.6.1991 naprej - po sistemu, da velja zavarovalna vsota, določena v času prometne nesreče - treba ugotavljati po odloku vlade RS z dne 3.4.1992. Zavarovalne vsote, določene z odlokom ZIS, objavljenem v Ur. listu SFRJ, št. 56/91 v znesku 2,000.000,00 din (SIT) tako ni mogoče upoštevati niti s korekcijo njene valorizacije od uveljavitve dne 1.8.1991. Ta odlok je bil namreč izdan po osamosvojitvi RS in nasprotuje slovenskemu javnemu redu (prvi odstavek 4. člena že omenjenega Ustavnega zakona o izvedbi Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije).
Pri določanju odškodnine je potrebno na splošno upoštevati širše okvire, ki se izražajo ob medsebojnem primerjanju med posameznimi škodami in odškodninami zanje, hkrati pa posebne okoliščine pri posameznem oškodovancu, njegovo konkretno objektivno prizadetost in kako se ta odraža v njegovi duševnosti glede na njegovo starost, spol, poklic, siceršnje življenjske aktivnosti in podobno. Zato je odškodnina posledica konkretizacije in individualizacije posameznih škodnih primerov.
Ker vlagatelja v svoji nepopolni vlogi nista ocenila vrednosti spornega predmeta za povrnitev škode v naravi in za prepoved posegov v njeno lastnino, nista ravnala v skladu z 2. odstavkom 186. člena ZPP in si zato nista zagotovila pravice do revizije.
ZVD člen 26, 44, 47, 49, 50.ZOR člen 154, 154/2, 173, 192.
povrnitev škode - krivdna odgovornost - odgovornost delodajalca - varstvo pri delu - deljena odgovornost - vmesna sodba
Po 26. členu ZVD, mora delodajalec zagotoviti takšna sredstva za delo, ki ustrezajo predpisom o varstvu pri delu in zagotavljajo delavcem varno delo.
Pravica in obveznost uporabljati sredstva, ki imajo naravo varstvenih naprav po 44. členu ZVD, ne pomeni, da morajo delavke uporabljati tudi sredstva, ki so neprimerna za ta namen.
Pogodba, sklenjena pod odložnim pogojem, deluje od trenutka sklenitve, če se pogoj izpolni, razen, če iz zakona, narave posla ali volje strank ne izhaja kaj drugega.
Nezakonski in zakonski otroci so v našem pravnem redu glede pravic in obveznosti (in tako tudi glede pravice do preživljanja) izenačeni (5. člen ZZZDR).
Za določitev deležev krivde v razmerju pol - pol je revizijsko sodišče upoštevalo dolgoletne spore med strankama in v zvezi s tem ocenilo samovoljno zabijanje kolov na domnevni meji med parcelama pravdnih strank kot izzivanje. Tudi odziv toženca, ki se je lotil odstranjevanja kolov, je prispeval k zaostritvi. Odločilno pa je bilo nadaljnje ravnanje tožnika, ki je toženca brcnil in ga sunil s kolom v prsi. S tem je začel pretep, ki ga je nato toženec nadaljeval s prekomerno silovitostjo, očitno izzvan in v jezi.
ZPP člen 2, 354, 354/2-10.ZOR člen 47, 103, 103/2, 458, 458/1, 552, 553.ZKZ člen 60.
promet s kmetijskimi zemljišči - menjalna pogodba - nedopusten predmet obveznosti - ničnost - sosporništvo - revizija - zmotna uporaba materialnega prava - nova dejstva in novi dokazi v reviziji
Status solastnikov v pravdni zadevi, ki zadeva celotno nepremičnino, in s tem zvezano vprašanje narave sosporništva, ni procesnopravno, temveč materialnopravno vprašanje.
Prepoved prometa z zemljiščem, ki ga daje ena stranka drugi v zamenjavo, vpliv na veljavnost menjalne pogodbe v celoti. Drugi odstavek 103. člena ZOR se nanaša na prepovedi, ki zadevajo samo eno stranko in se tičejo prav nje in lastnosti na njeni strani, ne pa predmeta posla.
privatizacija stanovanj - pravica imetnika stanovanjske pravice do povrnitve lastne udeležbe
Povrnitev lastne udeležbe lahko zahteva imetnik stanovanjske pravice, ki je imel to pravico na dan uveljavitve Stanovanjskega zakona in ki je imel zato tudi pravico do privatizacije stanovanja.
V konkretnem primeru gre za sklep sodišča prve stopnje, ki ga je potrdilo sodišče druge stopnje, o zavrženju predloga za obnovo postopka, ker ga ni vložil upravičen predlagatelj. To pa ni sklep, s katerim bi bil postopek med strankama, ob eventualni udeležbi stranskega intervenienta, v smislu prvega odstavka 400. člena ZPP pravnomočno končan.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski postopek - zastaranje vodenja postopka
Posledica izteka zastaralnega roka za uvedbo in vodenje postopka je v tem, da po izteku roka ugasne pravica zahtevati ugotovitev delavčeve odgovornosti za kršitev delovnih obveznosti. Iz zastaranega postopka zato delavec ne more trpeti nobenih pravnih posledic.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - prisotnost na delu - zavarovalni zastopnik
Kot je ugotovilo sodišče v izpodbijani sodbi, iz kolektivne pogodbe (pogodba o zaposlitvi, ki bi jo sklenili pravdni stranki, v spis ni bila predložena) tožene stranke izhaja (38. člen), da zavarovalni zastopniki, kar je bila tožnica, delovno obveznost opravljajo z izvajanjem delovne obveznosti, ne s prisotnostjo na delu. Prisotnost na delu je (vsaj običajno) zahtevana zaradi določitve delovnega časa, ki predstavlja delovno obveznost. To pa pomeni, da glede na naravo tožničinega dela, ki se opravlja izven uradnih prostorov tožene stranke, in v času, ki je po mnenju zavarovalnega zastopnika za opravljanje dela najbolj primeren, pri tožnici (enako tudi pri drugih zavarovalnih zastopnikih) ni mogoče ugotoviti niti pogoja obvezne prisotnosti na delu niti delovnega časa. Takim delavcem, ki opravljajo delo izven sedeža podjetja in izven določenega delovnega časa, nimajo pa niti določene prisotnosti na delu, ni mogoče očitati neopravičenega izostanka (odsotnosti) z dela, ker ni določeno, kdaj in kje bi sploh morali delati.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-5.ZOR člen 149, 149/1. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela - pogodba v korist tretjega
Tožnik je po 1. odstavku 149. člena Zakona o obligacijskih razmerjih pridobil lastno in neposredno pravico nasproti toženi stranki do izpolnitve, saj si je v njegovo korist kot tretje osebe tožnikov brat izgovoril pravico do prevoza. Tožnik je torej imel pravico, v kolikor bi bil to razlog za izostanek z dela, da zahteva od tožene stranke izpolnitev prevzete obveznosti, ki je bila izgovorjena v njegovo korist (2. odstavek), ni pa imel pravice izostati z dela.
Kolektivna pogodba o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki (1989) člen 47, 48, 49, 50.
delovno razmerje pri delodajalcu - pravica do razlike v plači
Delo je bilo deljeno na živo in minulo delo, pri čemer je kot merilo za ugotavljanje skupnega osebnega dohodka bila v odstotkih določena udeležba delavca pri čistem dohodku obratovalnice. Živo delo, v katerem so bili upoštevani vrsta in obseg delovnih nalog, zahtevnost, delovni pogoji, izraba delovnega časa in tudi uspešnost delavca, je prinašalo tisti osebni dohodek, h kateremu so se prištevali vsi dodatki in je predstavljalo mesečno akontacijo osebnega dohodka, določeno v pogodbi o delovnem razmerju.
delovno razmerje pri delodajalcu - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - pogoji za nastanke odškodninske odgovornosti delodajalca - prepoved povratne veljave pravnih aktov
Za nastanek odškodninske odgovornosti tožene stranke v obravnavanem primeru, bi morala biti izpolnjena dva pogoja. Eden bi bil obstoj splošne abstraktne pravne norme, ki bi takšno razmerje urejala, drugi pa nastop tistih dejstev, na katera veže abstraktna pravna norma nastanek pravnega razmerja. To pravno pomeni, da bi morala biti Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo, ki podrobneje ureja pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev oziroma delodajalcev že izdana, preden bi nastopile okoliščine, ki ustvarjajo s tem predpisom predvideno pravno razmerje (pravico do plačila odškodnine).
ZDR (1990) člen 69, 69/3. SKPG člen 26. ZPP (1977) člen 393.
obličnost - delovno razmerje pri delodajalcu - izobraževanje delavcev - vračilo šolnine - pogodba o izobraževanju - opustitev sklenitve pismene pogodbe
Niti Zakon o delovnih razmerjih v omenjenem 69. členu, niti SKPG v 26. členu ne pogojuje za veljavnost pogodbe o izobraževanju pismene oblike, niti ne vsebuje določb o pravnih posledicah nespoštovanja te obličnosti. Tudi v primeru, kadar se za veljavnost neke pogodbe zahteva pismena oblika, ni mogoče odrekati taki pogodbi veljavnosti zaradi pomanjkanja oblike, če je pogodba izvršena.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dopustnost spremembe sodbe sodišča prve stopnje na sodišču druge stopnje
Opustitev presoje pritožbenih navedb lahko pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 2. točki prvega odstavka 385. člena ZPP, če bi se ugotovilo, da pritožbeno sodišče ni presojalo pritožbenih navedb, ki bi lahko bile odločilnega pomena (prvi odstavek 375. člena ZPP).