premoženjska razmerja med zakonci - pridobitev skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja - ius cogens - ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju
Določilo 51. člena ZZZDR je tako po pravni teoriji kot sodni praksi prisilne narave (ius cogens). Po navedeni določbi je vse tisto premoženje, ki sta ga zakonca pridobila z delom v zakonski zvezi, njuno skupno premoženje. Takega zakonitega določila zakonca s pogodbo ne moreta izključiti, niti se ne moreta vnaprej odreči svojemu deležu na skupnem premoženju. Skupno premoženje je kot družinskopravni inštitut posebna premoženjskopravna kategorija, za katero je značilno, da nastane originarno z rezultati dela v času trajanja zakonske zveze in da so na takem premoženju deleži zakoncev nedoločeni. Za pridobitev skupnega premoženja sta pravno upoštevani dve okoliščini: dejanski obstoj skupnosti zakoncev (partnerjev) in v času obstoja take skupnosti z delom, bodisi rednim ali izrednim, obeh partnerjev pridobljeno premoženje. Za nastanek skupnega premoženja tako ni pravno odločilna okolnost, da je kupnino za nakup določene stvari prispeval morda zgolj eden od zakoncev.
pravica do odgovora in popravka - obveznosti RTV organizacije - predložitev zapisa oddaj na vpogled - rok za vložitev zahteve za objavo odgovora ali popravka - začetek teka roka
Če prizadeta stranka ne ve za točno vsebino prispevka, s katerim je prizadeta njegova pravica ali interes, je v ZJG določena v 1.
odstavku 11. člena obveznost RTV organizacije, da zapise svojih oddaj da na vpogled zainteresirani osebi. Če RTV organizacija izroči zapis oddaje tako pozno, da prizadeta oseba ne more zahtevati objave odgovora v roku tridesetih dni od objave, potem razumljivo prične teči rok tridesetih dni za podajo zahteve za objavo tisti dan, ko prizadeta oseba prejme zapis oddaje. Drugačna razlaga bi omogočala RTV organizaciji, da bi se lahko izognila obveznosti objave odgovora oziroma popravka na tak način, da bi zavlačevala z izročitvijo zapisa oddaje in s tem onemogočila uveljavitev zagotovljene pravice prizadete osebe do odgovora na objavljeno informacijo.
gospodarski spor - revizija - dovoljenost revizije pri objektivni kumulaciji tožbenih zahtevkov - obravnavanje dokazov po koncu glavne obravnave - soglasje pravdnih strank
Sodišče prve stopnje s tem, ko je po koncu glavne obravnave dokazno ocenilo prejeto listino, ni kršilo določb postopka. Takšno ravnanje ji namreč omogoča drugi odstavek 304. člena ZPP, pri čemer soglasje tožene stranke ni bilo potrebno.
Nezakonski in zakonski otroci so v našem pravnem redu glede pravic in obveznosti (in tako tudi glede pravice do preživljanja) izenačeni (5. člen ZZZDR).
Za določitev deležev krivde v razmerju pol - pol je revizijsko sodišče upoštevalo dolgoletne spore med strankama in v zvezi s tem ocenilo samovoljno zabijanje kolov na domnevni meji med parcelama pravdnih strank kot izzivanje. Tudi odziv toženca, ki se je lotil odstranjevanja kolov, je prispeval k zaostritvi. Odločilno pa je bilo nadaljnje ravnanje tožnika, ki je toženca brcnil in ga sunil s kolom v prsi. S tem je začel pretep, ki ga je nato toženec nadaljeval s prekomerno silovitostjo, očitno izzvan in v jezi.
ZVD člen 26, 44, 47, 49, 50.ZOR člen 154, 154/2, 173, 192.
povrnitev škode - krivdna odgovornost - odgovornost delodajalca - varstvo pri delu - deljena odgovornost - vmesna sodba
Po 26. členu ZVD, mora delodajalec zagotoviti takšna sredstva za delo, ki ustrezajo predpisom o varstvu pri delu in zagotavljajo delavcem varno delo.
Pravica in obveznost uporabljati sredstva, ki imajo naravo varstvenih naprav po 44. členu ZVD, ne pomeni, da morajo delavke uporabljati tudi sredstva, ki so neprimerna za ta namen.
Pogodba, sklenjena pod odložnim pogojem, deluje od trenutka sklenitve, če se pogoj izpolni, razen, če iz zakona, narave posla ali volje strank ne izhaja kaj drugega.
Pri določanju odškodnine je potrebno na splošno upoštevati širše okvire, ki se izražajo ob medsebojnem primerjanju med posameznimi škodami in odškodninami zanje, hkrati pa posebne okoliščine pri posameznem oškodovancu, njegovo konkretno objektivno prizadetost in kako se ta odraža v njegovi duševnosti glede na njegovo starost, spol, poklic, siceršnje življenjske aktivnosti in podobno. Zato je odškodnina posledica konkretizacije in individualizacije posameznih škodnih primerov.
Ker vlagatelja v svoji nepopolni vlogi nista ocenila vrednosti spornega predmeta za povrnitev škode v naravi in za prepoved posegov v njeno lastnino, nista ravnala v skladu z 2. odstavkom 186. člena ZPP in si zato nista zagotovila pravice do revizije.
ZPP člen 2, 354, 354/2-10.ZOR člen 47, 103, 103/2, 458, 458/1, 552, 553.ZKZ člen 60.
promet s kmetijskimi zemljišči - menjalna pogodba - nedopusten predmet obveznosti - ničnost - sosporništvo - revizija - zmotna uporaba materialnega prava - nova dejstva in novi dokazi v reviziji
Status solastnikov v pravdni zadevi, ki zadeva celotno nepremičnino, in s tem zvezano vprašanje narave sosporništva, ni procesnopravno, temveč materialnopravno vprašanje.
Prepoved prometa z zemljiščem, ki ga daje ena stranka drugi v zamenjavo, vpliv na veljavnost menjalne pogodbe v celoti. Drugi odstavek 103. člena ZOR se nanaša na prepovedi, ki zadevajo samo eno stranko in se tičejo prav nje in lastnosti na njeni strani, ne pa predmeta posla.
privatizacija stanovanj - pravica imetnika stanovanjske pravice do povrnitve lastne udeležbe
Povrnitev lastne udeležbe lahko zahteva imetnik stanovanjske pravice, ki je imel to pravico na dan uveljavitve Stanovanjskega zakona in ki je imel zato tudi pravico do privatizacije stanovanja.
V konkretnem primeru gre za sklep sodišča prve stopnje, ki ga je potrdilo sodišče druge stopnje, o zavrženju predloga za obnovo postopka, ker ga ni vložil upravičen predlagatelj. To pa ni sklep, s katerim bi bil postopek med strankama, ob eventualni udeležbi stranskega intervenienta, v smislu prvega odstavka 400. člena ZPP pravnomočno končan.
ZDR (1990) člen 69, 69/3. SKPG člen 26. ZPP (1977) člen 393.
obličnost - delovno razmerje pri delodajalcu - izobraževanje delavcev - vračilo šolnine - pogodba o izobraževanju - opustitev sklenitve pismene pogodbe
Niti Zakon o delovnih razmerjih v omenjenem 69. členu, niti SKPG v 26. členu ne pogojuje za veljavnost pogodbe o izobraževanju pismene oblike, niti ne vsebuje določb o pravnih posledicah nespoštovanja te obličnosti. Tudi v primeru, kadar se za veljavnost neke pogodbe zahteva pismena oblika, ni mogoče odrekati taki pogodbi veljavnosti zaradi pomanjkanja oblike, če je pogodba izvršena.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dopustnost spremembe sodbe sodišča prve stopnje na sodišču druge stopnje
Opustitev presoje pritožbenih navedb lahko pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 2. točki prvega odstavka 385. člena ZPP, če bi se ugotovilo, da pritožbeno sodišče ni presojalo pritožbenih navedb, ki bi lahko bile odločilnega pomena (prvi odstavek 375. člena ZPP).
ZPP (1977) člen 1, 21, 21/2, 25.ZPP člen 30, 30/3.ZS člen 97, 97/1, 97/2, 99, 99/2-1, 101, 101/2-1. ZUS člen 1, 1/3, 14. ZDSS člen 1. ZDru člen 2.URS člen 15, 23, 42. ZVGLD člen 59.
stvarna pristojnost - spor o pristojnosti med rednim in specializiranim sodiščem - upravno sodišče - izključitev iz društva - načelno pravno mnenje
V sporu o izključitvi člana lovske družine odloča sodišče splošne pristojnosti v pravdnem postopku.
ZPP člen 1, 30, 30/3. ZUS člen 1.ZS člen 97, 97/1, 98, 99, 99/2-1, 101. ZVGLD člen 59. ZDru člen 2.
stvarna pristojnost - spor o pristojnosti med rednim in specializiranim sodiščem - upravno sodišče - izključitev iz društva
Iz podatkov spisa izhaja, da je toženka očitno registrirano društvo. Glede na tako ugotovitev je toženka pravna oseba zasebnega prava (2. člen Zakona o društvih, Ur. list RS, št. 60/95, naprej ZDru) in je torej subjekt civilnega prava. Ta funkcionira na podlagi svojega temeljnega akta (statuta, pravil), ki določa med drugim tudi minimum pravnega varstva članstva, ki vstopa v razmerja z društvom. Predmetni spor o veljavnosti oziroma zakonitosti tožnikove izključitve iz društva se tako nanaša na razmerja obeh pravdnih strank. Zato gre za spor iz civilnopravnega razmerja. Za taka razmerja je namreč značilno, da nastajajo na ravni prirejenosti oziroma enakopravnosti subjektov. Ena stranka ne nastopa nasproti drugi avtoritativno z zapovedjo oziroma prepovedjo (Juhart in sodelavci, Pravdni postopek, 1974, stran 21). Navedene ugotovitve tako potrjujejo zaključek, da je treba obravnavani spor uvrstiti med spore iz "drugih civilnopravnih razmerij" iz 1. člena ZPP, o katerih se odloča v pravdnem postopku.
Temeljni kriterij veljavne ureditve za določitev pristojnosti pri premoženjskih in drugih civilnih sporih je vrednost spornega predmeta, kriterij pravnega temelja zadev pa le v posebej naštetih primerih.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-5.ZOR člen 149, 149/1. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela - pogodba v korist tretjega
Tožnik je po 1. odstavku 149. člena Zakona o obligacijskih razmerjih pridobil lastno in neposredno pravico nasproti toženi stranki do izpolnitve, saj si je v njegovo korist kot tretje osebe tožnikov brat izgovoril pravico do prevoza. Tožnik je torej imel pravico, v kolikor bi bil to razlog za izostanek z dela, da zahteva od tožene stranke izpolnitev prevzete obveznosti, ki je bila izgovorjena v njegovo korist (2. odstavek), ni pa imel pravice izostati z dela.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - prisotnost na delu - zavarovalni zastopnik
Kot je ugotovilo sodišče v izpodbijani sodbi, iz kolektivne pogodbe (pogodba o zaposlitvi, ki bi jo sklenili pravdni stranki, v spis ni bila predložena) tožene stranke izhaja (38. člen), da zavarovalni zastopniki, kar je bila tožnica, delovno obveznost opravljajo z izvajanjem delovne obveznosti, ne s prisotnostjo na delu. Prisotnost na delu je (vsaj običajno) zahtevana zaradi določitve delovnega časa, ki predstavlja delovno obveznost. To pa pomeni, da glede na naravo tožničinega dela, ki se opravlja izven uradnih prostorov tožene stranke, in v času, ki je po mnenju zavarovalnega zastopnika za opravljanje dela najbolj primeren, pri tožnici (enako tudi pri drugih zavarovalnih zastopnikih) ni mogoče ugotoviti niti pogoja obvezne prisotnosti na delu niti delovnega časa. Takim delavcem, ki opravljajo delo izven sedeža podjetja in izven določenega delovnega časa, nimajo pa niti določene prisotnosti na delu, ni mogoče očitati neopravičenega izostanka (odsotnosti) z dela, ker ni določeno, kdaj in kje bi sploh morali delati.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski postopek - zastaranje vodenja postopka
Posledica izteka zastaralnega roka za uvedbo in vodenje postopka je v tem, da po izteku roka ugasne pravica zahtevati ugotovitev delavčeve odgovornosti za kršitev delovnih obveznosti. Iz zastaranega postopka zato delavec ne more trpeti nobenih pravnih posledic.