Glede višine prisojene odškodnine tožena stranka le pavšalno zatrjuje, da je previsoka in da plačila ne zmore. V zvezi z višino prisojene odškodnine revizijsko sodišče ugotavlja, da so bili kriteriji iz 200. člena ZOR pravilno uporabljeni. Upoštevanje šibkega premoženjskega stanja tožene stranke (in z omenjanjem tega stanja v reviziji smiselno uveljavljanje zahteve za zmanjšanje odškodnine) pa v obravnavanem primeru ne prihaja v poštev. Po določbi 191. člena ZOR je zmanjšanje odškodnine mogoče le, če škoda ni bila povzročena namenoma in tudi ne iz hude malomarnosti. Tako kazensko kot tudi pravdno sodišče pa sta ugotovili, da v primeru tožene stranke ti pogoji niso izpolnjeni.
Sodišče druge stopnje je pravilno štelo, da brzojavna pritožba tožeče stranke ni nepopolna vloga, katero bi lahko stranka dopolnila v roku iz 3. odst. 113. čl. Zakona o pravdnem postopku, saj vsebuje vse potrebno, da jo je mogoče obravnavati. Zato je sodišče druge stopnje utemeljeno preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v okviru bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. čl. ZPP in glede pravilne uporabe materialnega prava (2. odst. 365. čl. ZPP), ne da bi upoštevalo obrazložitev pritožbe, ki je bila vložena po preteku pritožbenega roka.
Kot sta navedli že obe nižji sodišči, predstavljajo duševne bolečine zaradi neutemeljenega pripora le eno vrsto škode. Za ugotovitev njenega obsega pa je treba upoštevati in oceniti vse okoliščine vsakega posameznega primera, npr. trajanje pripora, skrb zaradi morebitne obsodbe, upoštevajoč pri tem težo očitanega kaznivega dejanja, prizadetost na časti, morebitne težave pri vključevanju v življenje po izpustitvi iz pripora itd. Zato sodišče ne prisodi za duševne bolečine toliko odškodnin, kolikor različnih okoliščin je vplivalo na njihov nastanek, ampak samo eno. Ob pravilni uporabi materialnega prava sta nižji sodišči tako tudi ravnali.
preživnina za zakonca - pogoji za prenehanje pravice do preživnine (ukinitev preživnine)
Odkar je bila toženki prisojena pravica do preživnine, sama ni pridobila nobenega novega premoženja in ne novih dohodkov, niti ni sklenila nove zakonske zveze. Pri takem položaju sta sodišči prve in druge stopnje pravilno ocenili, da ni pogojev za prenehanje pravice do preživnine po 83. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - odgovornost za poškodbo pri šolski telovadbi
Revizijsko sodišče se strinja s stališčem sodišč prve in druge stopnje, da pri igri odbojke ne gre za dejavnost s povečano nevarnostjo (2. odst. 154. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih), saj igra pri normalnem teku in upoštevanju pravil ne ogroža zdravja in življenja udeležencev. Za odškodninsko odgovornost tožene stranke v konkretnem primeru ni odločilno, da je tožniku nastala škoda pri obvezni šolski telovadbi. V postopku ni bilo ugotovljeno nobeno tako krivdno ravnanje tožnikovega soigralca, ki bi ga lahko šola s stalnim nadzorstvom profesorja preprečila. Zato je pravilen zaključek, da tožniku nastala škoda ni v vzročni zvezi z okoliščino, da tedaj profesor igre ni nadziral in da tako tudi krivdna odgovornost šole ne obstaja.
Ugotovljene dejanske okoliščine niso nudile podlage za zaključek, da gre za trajnejšo življenjsko skupnost in zato ni bila ugotovljena tožničina dedna pravica po 2. odst. 10. člena zakona o dedovanju.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina za zakonca
Sodna praksa določbo čl. 81. ZZZDR uporablja tako, da ugotavlja celotno premoženjsko stanje enega in drugega zakonca. Tistemu zakoncu, za katerega bi razveza zakonske zveze predstavljala tako hudo spremembo (poslabšanje) njegovega premoženjskega stanja, da bi se njegovo življenje popolnoma spremenilo, prisodi preživnino, ki naj vsaj delno omili posledice razveze. Še posebej to velja za zakonca, ki je bolan in delovno nesposoben.
ZDen člen 9, 63, 63/3. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 37, 38, 39.ZUP člen 7, 8, 9, 159, 242.
ugotovitev državljanstva
Sodišče je tožbi ugodilo, ker tožena stranka glede na 2. odstavek 35. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o državljanstvu FLRJ (Uradni list FLRJ, št. 105/48), ki je veljal od 4.12.1948 do 1.1.1965 in glede na podatke in listine v upravnih spisih ni povsem razčistila okoliščine, ali je tožeča stranka bila nemške ali slovenske narodnosti. Tožena stranka je sicer menila, da je bila tožeča stranka nemške narodnosti, za kar pa glede na upravne spise ni imela zanesljive podlage in je tudi sodišče dvomilo v tako trditev.
ZTuj člen 13, 13/2, 19, 19/2, 19/3.ZUP člen 68, 242.
dovoljenje za začasno prebivanje - nezagotovljena denarna sredstva za preživljanje v Sloveniji - kršitev določb upravnega postopka
Tožbi je sodišče ugodilo, ker tožena stranka v postopku reševanja pritožbe glede na izjavo tožeče stranke, da se bo kmalu poročila s slovenskim državljanom, od tožeče stranke (68. člen ZUP, 19/2. člen zakona o tujcih) ni zahtevala predložitev listine o sklenitvi zakonske zveze (tožeča stranka je to listino priložila tožbi v upravnem sporu).
denarno nadomestilo za primer brezposelnosti - oficir bivše JLA - slovenski državljan
Aktivni pripadnik bivše JLA, vojne mornarice ni bil in ni zavarovanec za primer brezposelnosti, čeprav je slovenski državljan s prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - elementi odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - zmanjšanje življenjske aktivnosti
Čeprav je prišlo do poškodbe, ki je pustila trajne posledice, to ne zadošča za prisojo odškodnine za trajno zmanjšanje življenjske aktivnosti. Okvara, ki nima za posledico zmanjšanja življenjske aktivnosti, ni podlaga za to odškodnino.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - razpolaganje s skupnim premoženjem - izpodbijanje (razveljavitev) pogodbe, sklenjene med enim zakoncem in tretjo osebo glede stvari, ki sodi v skupno premoženje
Sankcije za ravnanje v nasprotju z 52. členom ZZZDR ne gre iskati v 112. členu zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), temveč v ZZZDR samem. ZZZDR je v razmerju do ZOR specialni predpis. Ugotovitev, da 52. člen varuje zakonca, ki se z razpolaganjem drugega zakonca ne strinja, namreč vsebuje tudi ugotovitev, da na takšno ravnanje lahko tudi reagira. Reagira tako, da pogodbo izpodbija.
Če pa je podlaga tožbenega zahtevka v 52. členu ZZZDR, je pravilna odločitev odvisna od ugotovitve, ali je zakonec nepremičnino prodal brez soglasja drugega zakonca. Če gre za nepremičnino, ki je vpisana le na enega zakonca, in sicer prodajalca, pa tudi od ugotovitve, ali je bil kupec v dobri veri ali ne. Načelo zaupanja v zemljiško knjigo ni absolutno. Če je prodajalec vpisan v zemljiško knjigo, se dobra vera kupca sicer predpostavlja, vendar pa je možen nasproten dokaz. Učinek tega načela je le v tem, da prevali dokazno breme na tistega, ki trdi nasprotno.
ukrep urbanističnega inšpektorja - odstranitev objekta in vzpostavitev prejšnjega stanja
Če je investitor po odločbi o ustavitvi del z deli nadaljeval, so dani pogoji za izdajo ukrepa po 3. odstavku 74. v zvezi z 72. členom ZUN. Po temeljnih načelih ZUP ter po 2. odstavku 39. člena ZUS tožbenega ugovora o soinvestitorstvu, ki je bil naveden šele v tej vlogi, ni mogoče upoštevati.
ZPP (1977) člen 332, 332/1, 332/1-1, 332/1-4, 332/1-5.
sodba zaradi izostanka - pravilno vabljenje - sklepčnost tožbenega zahtevka
Vabilo na glavno obravnavo po 1. točki 1. odstavka 332. člena ZPP ni vabilo na zaslišanje strank.
4. in 5. točka 2. odstavka 332. člena ZPP nista kršeni, če tožeča stranka v tožbi navede, da je bilo podnajemno razmerje v pogodbi le podaljšano ter da zahteva plačilo stroškov do izteka pogodbe. Če potem iz predloženega računa izhaja, od kdaj dalje stroški niso bili plačani, je tožbeni zahtevek sklepčen in dejstva tudi niso v nasprotju z dokazi.
1. Razdrtje trajnih razmerij je praviloma posebej urejeno. Le če take posebne ureditve ni in če narava pogodbe to dopušča, se smiselno uporabljajo določbe o razdrtju pogodb z enkratno izpolnitvijo. Za povračilo oz. povrnitev danega pa v teh primerih pravilo o sočasni vrnitvi oz. povrnitvi ne more veljati.
2. V 4. odstavku 120. člena ZD je (tako) določeno, da vsaka stranka po razvezi obdrži pravico zahtevati od druge stranke odškodnino, ki ji gre po splošnih pravilih premoženjskega prava.
Sodna praksa jo analogno uporablja tudi za zahtevke, ki jih uveljavlja tožena stranka. Pri določanju višine "odškodnine" presoja koristi in stroške, ki so z izvrševanjem pogodbe nastali, vendar ob upoštevanju narave pogodbe. Tudi za tovrstne zahtevke zato pravilo sočasne vrnitve oz. povrnitve ne more veljati.
pridobitev - aktivni pripadnik JA - referent organa varnosti
Že narava delovanja varnostne službe nekdanje JA in pripadnost tej službi predstavljata nevarnost za državo, kar je podlaga, da se lahko vlogo za pridobitev državljanstva zavrne.
nične pogodbe - uveljavljanje ničnosti - javni pravobranilec - sposobnost biti stranka
Javni pravobranilec kot institucija ni oseba, zaradi česar nima sposobnosti biti stranka, razen kadar mu zakon takšno sposobnost izrecno podeli (1. in 2. odst. 77. člena ZPP). Tožeča stranka uveljavlja ničnost pogodbe zato, ker naj bi bila sklenjena v nasprotju z 8. členom zakona o prometu z nepremičninami. Za uveljavljanje te ničnosti javnemu pravobranilcu ne daje upravičenja nastopati kot stranka niti ZPN niti 109. člen ZOR. Zakon (2. odst. 10. člena ZNP) daje javnemu pravobranilcu sposobnost biti stranka samo za izpodbijanje pogodbe, če so za to izpolnjene predpostavke iz 1. in 2. odst. 10. člena ZPN.
dolžnost preživljanja otrok - zvišanje preživnine - poračunavanje plačanih zneskov
Nižji sodišči sta sicer ugotovili, da je toženec za otroke v spornem obdobju nekaj plačal, vendar po svoji volji in ne na račun prispevkov za preživljanje obeh otrok. Pri tem toženec zmotno izhaja iz izhodišča, da predstavlja vsak znesek, ki ga je otrokoma dal ali plačal za njune stroške, že preživnino v pomenu prispevka za preživljanje otrok (79. člen ZZZDR).
Ko oče plača polnoletnemu otroku ali zakoniti zastopnici za mladoletnega otroka kakšen strošek, pa želi ta znesek plačati na račun svoje preživninske obveznosti, mora biti o tem med njima soglasje. Če tega soglasja ni, tudi ni mogoče šteti npr. stroškov šoferskega izpita, nakupov v zvezi z maturo ali smučanjem, za izpolnitev preživninske obveznosti. Zato je neutemeljen revidentov očitek sodišču druge stopnje, da ni ustrezno upoštevalo pritožbenih navedb glede plačanih zneskov.
načelo materialnega procesnega vodstva - vodstvo glavne obravnave
Kljub pomanjkljivim navedbam tožene stranke je sodišče ugotovilo vsebino pravnega ravnanja med pravdnima stranka in je s tem izpolnilo svoje dolžnosti glede materialnega in formalnega procesnega sodstva.
odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - vezanost sodišča na pritožbeni predlog
Pri odločanju o pritožbi sodišče druge stopnje ni vezano na pritožbeni predlog pritožitelja. Zato je lahko pritožbi ugodilo s spremembo sodbe prve stopnje čeprav je pritožitelj predlagal razveljavitev in vrnitev prvi stopnji v novo sojenje.