KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004812
ZKP člen 18, 18/1, 372, 372-1, 427. KZ člen 180, 180/1.
dokazni postopek - prosta presoja dokazov - dvom o resničnosti odločilnih dejstev - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - posilstvo - zakonski znak kaznivega dejanja
Če dokazni postopek ne omogoča gotovega zaključka o obstoju vseh odločilnih dejstev, od katerih je odvisen obstoj kaznivega dejanja, je potrebno obdolženca oprostiti obtožbe.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - veriženje pogodb - časovna omejitev sklepanja pogodb - zagotavljanje dela delavcev drugemu delodajalcu - časovna omejitev opravljanja dela pri uporabniku
Na podlagi 58. člena ZDR se pogodba o zaposlitvi med delodajalcem, ki zagotavlja delo drugim uporabnikom, in delavcem sklene za določen ali nedoločen čas. V obravnavanem primeru je bila ugotovljena potreba po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za določen čas, tožena stranka je dokazala obstoj zakonitega razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, prav tako pa ni presegla časovne omejitve iz 59. člena ZDR.
dovoljenost revizije - pooblaščenec zavoda - zastopanje - novo pooblastilo - dokaz o opravljenem pravniškem državnem izpitu - zavrženje revizije
Ker pooblaščenka tožene stranke, ki do pravnomočnosti sodbe še ni bila pooblaščenka tožene stranke, kljub (novemu) pooblastilu, ki ga je predložila ob vložitvi revizije, ni izkazala, da izpolnjuje pogoje iz 65. člena ZDSS-1, saj v spisu ni dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, to pomeni, da je revizijo vložil nekdo, ki nima te pravice (ki pravice ni dokazal). Revizija je zato glede na določbo drugega odstavka 374. člena ZPP nedovoljena in jo je ob upoštevanju 377. člena ZPP treba zavreči.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 149, 150, 179, 179/1. ZPP člen 318, 324, 339.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - nepremoženjska škoda - zamudna sodba - bistvena kršitev določb postopka - dejanski in pravni razlogi sodbe
Sodišče prve stopnje je dejansko podlago tako glede temelja kot tudi višine tožbenega zahtevka opredelilo ustrezno in v takšni meri, da je bilo na njeni podlagi sodišču druge stopnje ob pritožbenem preizkusu lahko v celoti razvidno, kateri sklop v tožbi navedenih dejstev je sodišče prve stopnje štelo kot pravnorelevantna pri presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka.
Četrti odstavek 324. člena ZPP nalaga sodišču, da v obrazložitvi sodbe navede predpise, na katere je oprlo sodbo. Izostanek te navedbe pomeni procesno kršitev, ki pa ni bistvena, če je sodbo kljub temu mogoče materialnopravno preizkusiti.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja - izjava volje - razveljavitev sporazuma
Izjavo, na kateri je temeljil sklep o sporazumnem prenehanju delovnega razmerja, je tožnik podpisal v času in v stanju, ko se ni zavedal pomena in posledic svojega ravnanja in ko ni imel v oblasti svojega ravnanja. To pomeni, da se z delodajalcem ni mogel dogovoriti oziroma se z njim sporazumeti, da mu preneha delovno razmerje. Sodišče je zato sporazum o prenehanju delovnega razmerja pravilno razveljavilo.
delovno razmerje za določen čas - transformacija - pogodba o zaposlitvi - sodno varstvo - predhodni postopek pri delodajalcu
Tožnica je tožbo, s katero je uveljavljala ugotovitveni zahtevek, da ima s prvo toženo stranko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas in zahtevek, da ji je ta dolžna izstaviti v podpis takšno pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delo, vložila v času, ko je bila na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas še zaposlena pri toženi stranki. Tožnica bi morala ravnati v smislu določb prvega odstavka 204. člena ZDR. Šele če prvo tožena stranka njeni zahtevi ne bi ugodila v osmih dneh, bi lahko na podlagi drugega odstavka 204. člena ZDR svoj zahtevek uveljavljala s tožbo pred sodiščem.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nevestno opravljanje dela - neupoštevanje navodil delodajalca - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Tožnik je s prevzemanjem in prerazporejanjem ostalih del, ki niso bila nujna, ter zavračanjem izvajanja del po odredbi nadrejenih delavcev ali drugih stalnih naročnikov, za katere tako določi delodajalec, ravnal v nasprotju z določbami 31. in 32. člena ZDR.
Brezpredmetne so revizijske navedbe, da je predpostavljena delavka tožnika udarila in da se je delavce na delovnem mestu pri toženi stranki fizično napadalo in maltretiralo.
Tožnik bi v zvezi s tem od delodajalca lahko zahteval odpravo kršitev in v primeru, da mu je zaradi tega nastala škoda, tudi odškodnino, ne more pa to vplivati na
zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila tožniku podana zato, ker dela ni opravljal vestno in ni upošteval zahtev in navodil delodajalca.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za določitev trajno presežnih delavcev - uporaba kolektivne pogodbe
V primeru, ko postane nepotrebno delo le nekaterih delavcev (zmanjšanje števila delavcev na določenih delovnih mestih) pride tudi v primeru individualnih odpustov v poštev uporaba kriterijev, določenih v kolektivnih pogodbah. Tožena stranka bi zato morala pri določanju presežnih delavcev ob pomanjkanju ureditve v panožni kolektivni pogodbi, upoštevati določbo 17. člena SKPgd, ki je urejala način določanja presežnih delavcev.
začasna nezmožnost za delo - zavrženje tožbe - razlogi za revizijo
Odločitev o zavrženju dela tožbe je procesna odločitev, pri kateri sodišče ne uporabi materialnega prava, torej ga tudi ne more uporabiti zmotno in zato tak revizijski razlog niti ne pride v poštev.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za odpoved - seznanitev z razlogom za odpoved - dejanska ugotovitev
Pri odgovoru na vprašanje, kdaj se delodajalec seznani z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved, gre za dejansko ugotovitev, ki je glede na določbo tretjega odstavka 370. člena ZPP v reviziji ni mogoče izpodbijati.
ZUS-1 člen 22. ZPP člen 86, 86/4, 108, 343, 343/4, 346, 346/1. ZOdv člen 34f.
postulacija – pritožba – odvetnik iz države, ki ni država članica EU
Ker je pritožnik vložil pritožbo po odvetniku iz države, ki ni država članica Evropske unije in le-ta ni vpisan v imenik tujih odvetnikov, ki lahko v Republiki Sloveniji opravljajo odvetniški poklic, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima.
Revizija ima prav, da je v izreku izpodbijane sodbe neskladje: ob priznani pravici do invalidske pokojnine od 3. 10. 2000 dalje bi se obveznost odmere lahko nanašala le na ta datum in ne na 30. 10. 2000. Tudi v obrazložitvi izpodbijane sodbe ostaja neskladje: tožnica ima pravico do invalidske pokojnine od 3. 10. 2000 dalje, tožena stranka pa ji je dolžna pokojnino odmeriti od 30. 10. 2000 dalje. Ne gre za očitno pisno pomoto (328. člen ZPP) ali za procesno kršitev (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), temveč glede na ugotovljeno dejansko stanje za napačno materialno pravno odločitev. Zato je revizijsko sodišče izpodbijano sodbo v tem delu spremenilo tako, da je na podlagi pravnomočne odločitve o datumu priznanja pravice spremenilo datum, od katerega je tožena stranka dolžna odmeriti invalidsko pokojnino.
Upoštevati je treba, kakšen tožbeni zahtevek je tožnica postavila. Tožnica vlaga revizijo zoper odločitev sodišča, ki je odločilo o tistem, kar je zahtevala, taka revizija pa je že v izhodišču neutemeljena.
ZDR člen 82, 82/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - kršitev spolne nedotakljivosti učenk - dokazno breme
Ob dejanskih ugotovitvah sodišča, da je tožnik kot učitelj telovadbe pri izvajanju telovadne vaje raznožni skok čez kozo z učenkami 4. razreda osnovne šole po izvedenem skoku eno učenko prijel in jo stisnil k sebi, tri učenke pa prijel v predelih intimnih delov telesa in ob ugotovitvah, da je v skladu s strokovnimi pojasnili Fakultete za šport iz Ljubljane pri izvajanju tega lika potrebno varovanje učencev pred padci in poškodbami s strani učitelja in da lahko pri tem prihaja tudi do slučajnih kontaktov z različnimi deli telesa učenca, je sodišče utemeljeno presodilo, da tožena stranka ni dokazala, da bi tožnik kršil pogodbene in druge obveznosti v smislu storitve kaznivega dejanja kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja oziroma spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let, niti ni dokazala, da bi tožnik pri tem svojem delu naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršil delovne obveznosti učitelja.
Ker je prišlo do izgube zaupanja s strani učenk in njihovih staršev, zaradi česar bi bil z vrnitvijo tožnika na delo ogrožen pedagoški proces, je sodišče utemeljeno presodilo, da nadaljevanje tožnikovega dela pri toženi stranki ne bi bilo mogoče, pri čemer ni pomembno, kdo vse je odgovoren, da je do izgube zaupanja prišlo.
prenehanje delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela - odobritev izrabe letnega dopusta
Ker je bil tožnik obveščen, da mu je glede odobravanja izrabe dopusta nadrejen L., pri katerem pa si odobritve daljše odsotnosti zaradi izrabe dopusta ni zagotovil, tožnikova odsotnost z dela ni bila upravičena in glede odobritve odsotnosti s strani pristojnega nadrejenega delavca ni mogel biti v dobri veri.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2. ZPP člen 370, 371.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - obseg revizijskega preizkusa - razlogi za revizijo
Pri toženi stranki niti niso pričakovali, da bo tožnik prišel na delo, saj so ga v evidencah vodili, kot da je v bolniškem staležu. Zato tožnikova odsotnost ni povzročila takih motenj delovnega procesa, ki bi lahko predstavljale okoliščine, zaradi katerih nadaljevanje delovnega razmerja do poteka odpovednega roka ne bi bilo mogoče.
Obseg revizijskega preizkusa izpodbijane sodbe je omejen zgolj na v reviziji določno opredeljene bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Revizijskih navedb o napačni dokazni oceni in o tem, da bi moralo sodišče druge stopnje upoštevati tudi številna druga dejstva, revizijsko sodišče ni moglo upoštevati.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - sklep o priporu
Zagovornikova navedba v pritožbi zoper sklep o odreditvi pripora, da je „osumljenčeva prištevnost vprašljiva“, je povsem neobrazložena in se zunajobravnavni senat do nje ni bil dolžan opredeliti.
prenehanje delovnega razmerja - obnova postopka - nova dejstva in dokazi - rok za vložitev predloga - nepopoln predlog - zavrženje predloga
Ker tožnik v predlogu za obnovo postopka ni navedel okoliščin, iz katerih izhaja, da je predlog vložil v zakonskem roku, niti ni tega storil kasneje v pripravljalni vlogi, je bil predlog za obnovo postopka pravilno zavržen. Sodišču ni treba ugotavljati pravočasnosti predloga oziroma razpisovati naroka, če predlagatelj ne navede okoliščin, iz katerih izhaja, da je predlog vložen v zakonskem roku.
Pritožbene navedbe, s katerimi tožena stranka izpodbija drugostopenjsko meritorno odločitev (obseg ugovora zastaranja) in se ne strinja s procesnim vodenjem delovnopravnega postopka (glede vprašanja trditvenega bremena v postopku), ne predstavljajo dovoljenega pritožbenega razloga.
Prvostopna odločba je bila izdana 30. 10. 2008, torej po uveljavitvi ZPP-D. Na podlagi 130. člena ZPP-D zato za postopek z revizijo veljajo določbe ZPP-D, kar pomeni, da sodišče druge stopnje ni bilo več pristojno za odločanje o dopustitvi revizije. Laična navedba tožnika, da je sklep (tak je v odločbi sodišča druge stopnje sklep, da se revizija ne dopusti) nezakonit, je zato utemeljena.
ZDSS-1 člen 32, 32/3. ZTPDR člen 15. SKPgd člen 15.
dopustitev revizije - pritožbeni razlogi - odstop od sodne prakse - plačilo razlike odpravnine - prevzem delavcev k drugemu delodajalcu
Ker je tožnica dokazala, da odločitev v njeni zadevi pomeni odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, je Vrhovno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in dopustilo revizijo.