Izvršilni postopek je sodni postopek, katerega cilj je (prisilna) uveljavitev upnikove terjatve zaradi tega, ker dolžnik obveznosti prostovoljno noče izpolniti. Zato mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti tudi stroške, ki so bili potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).
Potrebni so torej le stroški, brez katerih upnik ne more opraviti smotrnih dejanj za uveljavitev svojega zahtevka. Zahteva, da o obračunu izvršitelja odloči sodišče po drugem odstavku 38.c člena ZIZ opredeljuje razmerje izvršitelja v odnosu do upnika in utegne biti z upnikovega vidika za potek postopka koristna, vendar pa je ni mogoče opredeliti kot potrebno za upnikov končni uspeh v postopku , saj bi izvršba tekla naprej tudi, če zahteva ne bi bila vložena. Zaradi tega stroškov sestave taksnega ugovora zoper plačilni nalog ne bi bilo pravično naložiti v plačilo dolžniku, temveč jih je dolžan kriti upnik sam.
ZP-1 člen 23, 23/2, 30, 30/4, 202.e, 202.e/2. ZPrCP člen 23, 23/4.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja – hujši prekršek – uporaba milejšega zakona
Določba drugega odstavka 23. člena ZP-1H, ki kot hujši prekršek opredeljuje prekršek za katerega je bila storilcu izrečena stranska sankcija najmanj treh kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila, se glede na prehodno določbo četrtega odstavka 30. člena ZP-1H uporablja za postopke odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v zadevah, v katerih je bil sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja izdan po uveljavitvi tega zakona, torej po 14.06.2013. Ker je bil sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja storilcu izdan pred 14. junijem 2013, je treba pri odločitvi, ali so izpolnjeni pogoji za preklic odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, upoštevati, kateri materialno pravni predpis je za storilca milejši (drugi odstavek 2. člena ZP-1). V obravnavani zadevi se izkaže, da je za storilca glede opredelitve pojma hujši prekršek treba uporabiti materialno pravni predpis veljaven v času izdaje sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Glede na to, da ZPrCP v določbi četrtega odstavka 23. člena opredeljuje kot hujši prekršek prekršek za katerega je predpisana globa najmanj 700,00 EUR in stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu, v obravnavani zadevi storilcu izrečena višina globe ne dosega spodnje meje globe, ki je predpisana, da bi se skupaj z izrečenimi kazenskimi točkami v cestnem prometu prekršek štel za hujši prekršek in zato pogoj pri katerem se glede na določbo drugega odstavka 202.e člena ZP-1 storilcu obvezno prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ni izpolnjen.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 211, 251. ZJU člen 154. ZUJF člen 177, 177/1, 177/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje goljufije - ponarejanje listin - policist - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - jubilejna nagrada
Tožena stranka je tožniku v podani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da je med opravljanjem službe (pomočnika komandirja na PP) po razporedu dela na PP opravljal poučevanje kandidatov za pridobitev vozniških dovoljenj za avtošolo. V očitanem ravnanju so podani zakonski znaki kaznivega dejanja goljufije iz 211. člena KZ-1. V prvem odstavku 211. člena KZ-1 je določeno, da se kaznuje z zaporom do treh let, kdor zato, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Očitano ravnanje tožnika, ki je lažno prikazoval, kot da je v službi, čeprav je takrat dejansko opravljal delo za avtošolo, utemeljuje sklepanje o goljufivem namenu pridobitve protipravne premoženjske koristi, torej plačila za delo, ki ga tožnik dejansko ni opravil, pri čemer je lažno prikazoval okoliščine glede svoje prisotnosti na delu. Opisano ravnanje zato predstavlja utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 111. čl. ZDR.
Po določbi prvega odstavka 177. člena ZUJF, ki je veljal v času, ko bi tožnik dopolnil 20 let delovne dobe pri toženi stranki, pripada zaposlenemu jubilejna nagrada za 20 let delovne dobe, pri čemer je po tretjem odstavku 177. člena ZUJF delovna doba po tem členu delovna doba, ki jo je zaposleni izpolnil pri delodajalcih v javnem sektorju. Ker tožnik ni izpolnil pogoja dvajset let delovne dobe pri toženi stranki oziroma v javnem sektorju, do jubilejne nagrade ni upravičen.
Ob preizkusu izpodbijane sodbe in pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je z izpodbijano sodbo na podlagi določbe prvega 87. člena KZ-1 denarni kazni, ki ju obsojenec kljub pozivu ni plačal in ki ju ni bilo mogoče niti prisilno izterjati, spremenilo v kazen zapora, in ker je sprejeto odločitev tudi argumentirano in prepričljivo obrazložilo, razlogom izpodbijane sodbe ni kaj bistvenega dodati. Neupoštevne so navedbe obsojenčeve zagovornice v pritožbi, da sodišče prve stopnje denarnih kazni ni poskusilo prisilno izterjati z izvršbo na plačo obsojenca. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, izvršba zaradi izterjave denarnih kazni ni bila mogoča, ker je bil zoper obsojenca začet postopek osebnega stečaja, pri čemer iz sklepa o končanju tega postopka opr. št. St 2 izhaja, da stečajni dolžnik (obsojenec) nima nikakršnega premoženja, ki bi predstavljalo stečajno maso, in da tudi prihodki iz njegovega delovnega razmerja le občasno presežejo razpoložljivi del plače (v obdobju od 26.10.2011 do 17.12.2012 se je stečajna masa iz tega naslova povečala le za 351,19 EUR).
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272, 272/1. ZOFVI člen 48, 48/6.
začasna odredba - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja
Iz listin, ki jih je tožnik priložil k tožbi in začasni odredbi, ni mogoče zaključiti, da je tožena stranka bistveno kršila določila postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in ZOFVI, zato v tej fazi postopka verjetnost tožnikove terjatve še ni izkazana. Tudi morebitna ustavitev preiskave v kazenskem postopku in tudi, če bo kazensko sodišče v kratkem sprejelo sklep o ustavitvi preiskave, še ne pomeni, da tožena stranka s tem ne bo imela več pravne podlage za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu 1. in 2. alinee 1. odstavka 110. člena ZDR-1, saj sodišče glede zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni vezano na kazensko oprostilno sodbo, temveč ga obvezuje le kazenska obsodilna sodba.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - pisno opozorilo
Tožena stranka je tožniku izdala opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi in mu očitala, da je zaradi malomarnega dela z viličarjem poškodoval šest zavitkov papirja in s tem delodajalcu povzročil materialno škodo. Tožena stranka ni dokazala, da je tožnik storil očitan kršitve, saj v ta namen ni predložila nobenih dokazil. Zato pisno opozorilo ni bilo utemeljeno, kar pomeni, da za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni bil izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 83. člena ZDR.
IZVRŠILNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0077448
ZIZ člen 65, 65/5. ZVEtL člen 12, 12/1, 12/2. SPZ člen 18, 111.
ugotovitev nedopustnosti izvršbe - vezanost na izid pravdnega postopka – nepremičnina - postopek vzpostavitve etažne lastnine - ustavitev izvršbe
Ne more biti v presoji izvršilnega sodišča, da presoja, na kateri del nepremičnine se sodba nanaša, niti ne more biti v presoji izvršilnega sodišča, da po izdani sodbi na nedopustnost izvršbe odloči drugače kot to določa peti odstavek 65. člena ZIZ. Pritožniki bi morali svojo pravico oziroma drugačno stanje glede nedopustnosti izvršbe na celotno nepremičnino uveljavljati v pravdnem postopku, na izid katerega je izvršilno sodišče v celoti vezano po citirani določbi 65. člena ZIZ.
Pritožbeno stališče, da ne morejo nastati pravne posledice iz 105.a člena ZPP, če taksni zavezanec plača takso po poteku roka iz naloga za plačilo sodne takse, je napačno. Določba drugega odstavka 105.a člena ZPP je jasna: sodna taksa mora biti plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse.
taksna obveznost – umik predloga za izvršbo – umik tožbe – izvršilni postopek se prevesi v pravdo
Umika, ki ga je tožeča stranka vložila sicer res v času, ko se je spis še nahajal na izvršilnem sodišču, slednje ne bi moglo več upoštevati, saj se je ta vloga že nanašala na umik tožbe, zato je ravnalo pravilno, ko je spis odstopilo v nadaljnje postopanje pravdnemu sodišču.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ARBITRAŽNO PRAVO
VSL0074185
ZIZ člen 270, 270/2. ZArbit člen 11. ZPP člen 224.
začasna odredba – nevarnost za uveljavitev terjatve - sporazum o arbitraži - ugovor sodne nepristojnosti – pravočasnost ugovora – povratnica – javna listina
Če obstoji sporazum o arbitraži, mora stranka ugovor sodne nepristojnosti podati že ob svojem prvem procesnem ravnanju. To ne pomeni šele v odgovoru na tožbo, temveč že v ugovoru zoper sklep o izvršbi.
Čeprav ima pritožnica razmeroma veliko premoženje, pa je njeno likvidnostno stanje slabo. Ravnotežje med pravico do sodnega varstva, pravico do lastnine, človekovim dostojanstvom ter fiskalnim interesom države, zato utemeljuje odlog plačila visoke takse.
odškodninska odgovornost - hrup - škoda zaradi bližine avtoceste - imisije - upravljanje in vzdrževanje avtoceste - zastaranje - duševne bolečine zaradi kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja
Pravnega standarda škode, ki presega običajne oziroma normalne meje, ni mogoče zamenjati s pravnim standardom krajevno običajne meje.
1. Da je nad tožečo stranko začet postopek prisilne poravnave, samo po sebi ne izkazuje, da ne more zaradi tega plačati taksne obveznosti, saj ZST-1 te okoliščine ni predvidel kot zakonski razlog za taksno oprostitev (10. člen ZST-1).
2. V skladu s prvim odstavkom 151. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) lahko dolžnik tudi po uvedbi postopka prisilne poravnave še naprej opravlja redne posle v zvezi s svojo dejavnostjo, kamor po mnenju pritožbenega sodišča vsekakor sodijo tudi izterjave terjatev, ki jih ima do svojih dolžnikov.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL0066121
ZP-1 člen 202b. ZIKS-1 člen 18, 128.
uklonilni zapor - predlog za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - poziv za nastop uklonilnega zapora
Sodišče prve stopnje mora pred izdajo poziva za nastop uklonilnega zapora odločiti o predlogu storilca za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti.
najemna pogodba – povečanje najemnine – pisna oblika – aneks
Ne glede na to, da je bil sklep o povečanju najemnine veljavno sprejet na zboru etažnih lastnikov, bi morali stranki glede na vsebino najemne pogodbe o tem skleniti pisni aneks k pogodbi, da bi toženca takšna odločitev pravno zavezovala.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 5/1-2. ZPP člen 22, 23, 63, 105a, 112, 112/2, 112/8, 112/9. ZIZ člen 29b, 62, 62/2, 64, 65, 65/3, 239.
nastanek taksne obveznosti - vložitev tožbe - postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe
Spričo tožničinih navedb, da je v izvršilnem postopku vložila ugovor tretjega, pri čemer je bila napotena na pravdo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, je jasno, da v predmetni zadevi ne gre za situacijo, ki jo predvideva 2. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1. Uporaba tega določila bi prišla v poštev „zgolj“ v primeru, če bi sodišče (na podlagi utemeljenega ugovora dolžnika) razveljavilo sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo, in nadaljevalo postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0074164
ZPP člen 458, 458/1. OZ člen 179.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – zmotna ugotovitev dejanskega stanja – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – strah – pravno priznana škoda – identično dejansko stanje
Tožnica je dokazala, da ji je nastala pravno priznana škoda, ki izvira iz izrečene resne grožnje toženca, ki je bil zaradi nje tudi pravnomočno obsojen.
spor majhne vrednosti – odločanje brez naroka – zahteva za izvedbo naroka - dokazni predlog - substanciranje dokaznega predloga - dopustni pritožbeni razlogi
Stranka mora v gospodarskih sporih majhne vrednosti izvedbo naroka zahtevati izrecno. Pri tem ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi (npr. zaslišanje priče) pomenijo takšno zahtevo, saj ni nujno, da bo sodišče takšnim predlogom ugodilo. Prav tako sodišču strank ni potrebno pozivati k izjavi o tem, ali zahtevajo izvedbo naroka. Takšno zahtevo morajo podati same - v tožbi, odgovoru na tožbo ali pripravljalnih vlogah.