V tej zadevi je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča zahteva za izločitev izvedenca dr. A.A. podana prepozno.
Po pridobitvi izvedenskega mnenja Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri B. fakulteti v C., v sestavi specialist medicine dela prometa in športa in specialista nevrologa, da je pri tožnici podana III. kategorija invalidnosti zaradi posledic bolezni od 22. 1. 2019 dalje, ker ni zmožna za delo na delovnem mestu, na katerem dela, to je kuharski pomočnik, s polnim delovnim časom in delovnim naporom, ki ne poslabša njene invalidnosti, pa je zmožna opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu z omejitvami: delo izmenoma stoje, sede in s hojo, brez dolgotrajnih in pogostih prisilnih drž ter globokih predklonov ledvene hrbtenice, z ročnim premeščanjem bremen do 7 kg, je sodišče prve stopnje utemeljeno tožničin tožbeni zahtevek zavrnilo.
ZUP člen 87, 87/3, 87/4, 96, 96/1.. ZDSS-1 člen 72, 72/1.. ZPP člen 274.
zavrženje tožbe - zamuda roka - rok za vložitev tožbe
Glede na datum vročitve izpodbijane odločbe in sicer 29. 5. 2021 je 30-dnevni zakonski rok za vložitev tožbe iztekel 28. 6. 2021. Tožba je bila priporočeno na pošto oddana 29. 6. 2021, torej po izteku zakonsko določenega roka. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno, na podlagi 274. člena ZPP, tožbo kot prepozno vloženo zavrglo.
Ustavno skladna je razlaga sodišča prve stopnje, da določba 57. člena ZIUOOPE širi in ne oži pogojev za pridobitev Zoisove štipendije. Pri tem je sodišče pravilno upoštevalo, da je bil namen tega zakona v tem, da se pridobitev Zoisove štipendije omogoči tudi tistim dijakom oziroma študentom, ki zaradi nastalih posledic epidemije niso mogli izpolniti zakonsko določenih pogojev v ZŠtip-1, ne pa nasprotno, da se tistim, ki so kljub epidemiji dosegli izjemne dosežke, le-ti ne upoštevajo. Kot izhaja že iz naziva zakona, je namen tega ravno v tem, da se zmanjšajo oziroma odpravijo posledice epidemije, ne pa da bi se z njegovim sprejetjem določenim kategorijam dijakov oziroma študentov onemogočilo uveljavljanje izjemnih dosežkov, ki so jih dosegli v šolskem oziroma študijskem letu 2019/2020.
Zoisova štipendija - izpolnjevanje pogojev - epidemija - interventni zakon
Tožnik se je že pred razglasitvijo epidemije udeležil tekmovanj. Tako je prejel srebrno priznanje za dosežek na državnem tekmovanju iz znanja logike v skupini 9. razred dne 19. 10. 2019 in srebrno Proteusovo priznanje za dosežke na državnem tekmovanju iz znanja biologije dne 29. 11. 2019. Le zlato Preglovo priznanje je prejel 9. 6. 2020. Po stališču pritožbenega sodišča namen interventnega zakona nikakor ni bil, da se navedeni dosežki ne bi upoštevali. Potrebno je namreč upoštevati, da je z udeležbo na teh tekmovanjih oziroma s pripravo na ta tekmovanja, tožnik upravičeno pričakoval, da bodo pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za dodelitev Zoisove štipendije priznanja tudi upoštevana. Tožnik je sodeloval na uradnih tekmovanjih, ki so bila izvedena in kjer so bile tudi podeljene nagrade oziroma priznanja. Priznanja so torej uradno priznana in jih je tako pri presoji te zadeve potrebno tudi upoštevati. Tega dejstva ni mogoče zaobiti z navajanjem, da veliko tekmovanj zaradi epidemije ni bilo opravljenih. Ravno za te primere je interventni zakon omogočil uveljavljanje dosežkov iz šolskega oziroma študijskega leta 2017/2018 in šolskega oziroma študijskega leta 2018/2019, saj bi bili namreč dijaki in študentje, ki se niso mogli udeležiti tekmovanj (v nasprotju s tožnikom, ki se je tekmovanj udeležil) prikrajšani oziroma onemogočeni pri uveljavljanju pravice do Zoisove štipendije
ZŠtip-1 člen 24, 24/2. ZIUOOPE člen 57, 57/1. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij (2014) člen 5, 5/4.
Zoisova štipendija - izpolnjevanje pogojev
Tožnik se je tako že v mesecu marcu 2020 udeležil ... tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovenije (TEMSIG), kjer je prejel zlato plaketo, osvojil pa je tudi drugo nagrado na tem tekmovanju v kategoriji D.. Tožnik je nedvomno pričakoval, da bo navedeni dosežek upoštevan pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za pridobitev pravice do Zoisove štipendije. Nedvomno je šlo za upravičeno pričakovanje, v katero pa je posegel interventni zakon, ki pa je pogoje z 31. 5. 2021 spremenil. Do spremembe je prišlo še pred razpisom za pridobitev Zoisove štipendije, vendar to ne spremeni dejstva, da je tožnik sodeloval na uradnem tekmovanju, ki je bilo izvedeno in kjer so bile tudi podeljene nagrade oziroma priznanja.
ZPIZ-2 člen 3, 4, 41, 21, 41-1, 41-2, 41-3, 41-4, 42, 108, 109, 109/1, 109/3, 109/4.. ZPP člen 243.. ZDSS-1 člen 81.
pravica do invalidske pokojnine - zmotna uporaba materialnega prava - I. kategorija invalidnosti - pravica do izbire pokojnine
Pogoj za izbiro med dvema ali več pokojninami iz obveznega zavarovanja, da zavarovanec v času izbire izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do dveh ali več pokojnin.
V okoliščinah obravnavanega primera, ko je potrebno tožnika za pasivnega zavarovanca iz 21. člena ZPIZ-2 šteti od leta 1997 dalje, bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati, ali je na dan 1. 3. 2016, ko je izpolnil pogoje za starostno pokojnino, izpolnjeval tudi pogoje za invalidsko pokojnino. Če bi bilo ugotovljeno, da je kot pasivni zavarovanec izpolnil pogoj invalidnosti (tudi starost in pokojninsko dobo) na dan 1. 3. 2016 (odkar je uživalec starostne pokojnine) in s tem pogoje za invalidsko pokojnino, bo imel možnost izbire med obema pokojninskima dajatvama.
vzrok začasne nezmožnosti za delo - pravnomočna odločba
če bi tožnik uveljavljal spremembo vzroka bolniškega staleža za drugo obdobje, o katerem še ne bi bilo odločeno s pravnomočnima odločbama, ne glede na to, da bi se ta nanašal na isti sporni dogodek, ne bi bilo nobene procesne ovire za vsebinsko obravnavanje zadeve in za ponovno ugotavljanje vzroka začasne nezmožnosti za delo in za ugotovitev drugačnega vzroka, v kolikor bi to bilo ugotovljeno v dokaznem postopku.
V nobenem primeru, če je bilo dejansko stanje napačno ugotovljeno, pa z novo odločbo ni mogoče poseči v prej izdano odločbo oziroma ponovno odločiti o začasni nezmožnosti za delo, ki je bila tožniku že priznana s pravnomočno odločbo.
ZPIZ-2 člen 14, 16, 18, 27, 130, 130/3, 130/6, 133, 134, 391, 391/1, 391/2, 391/3, 431.. ZPIZ-2G člen 39a, 39a/1.. ZPIZ-1 člen 36.
pravica do delne pokojnine - izpolnjevanje pogojev - pričakovane pravice
Že ob jezikovni razlagi je mogoče 1. odst. 391. člena ZPIZ-2 pravilno uporabiti na način, kot je v njem izrecno določeno. Pravica do starostne pokojnine po ZPIZ-1 je v skladu s 1. odst. 391. člena v zvezi s 431. členom ZPIZ-2, po katerem je ZPIZ-2 začel veljati prvi dan naslednjega meseca po objavi v Uradnem listu RS, torej 1. 1. 2013, zagotovljena le zavarovancem, ki so do uveljavitve ZPIZ-2, torej najpozneje 31. 12. 2012, izpolnjevali pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po ZPIZ-1. Takšno dejansko stanje pa v tožnikovem primeru na dan 31. 12. 2012 zagotovo ni bilo izpolnjeno, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, pred njim toženi zavod in ga z izjavo, da dejansko stanje ni sporno, potrjuje sam pritožnik.
zavrženje tožbe - razveljavitev sklepa - odpravljena odločba prvostopenjskega organa in vrnitev v ponoven postopek
Tožbeni zahtevki so v socialnih sporih pogojeni in uokvirjeni s predmetom predhodnega odločanja. V konkretnem sporu to pomeni, da se vsebinsko presojanje in odločanje o pravici do vdovske pokojnine lahko nanaša zgolj na ugotavljanje popolne nezmožnosti za delo in na priznanje pravice do vdovske pokojnine na tej podlagi. To je v obsegu kot je bilo odločeno v predsodnem postopku, ne pa o pravici do vdovske pokojnine, na kateri drugi podlagi.
Ker sodišče prve stopnje v takšnem obsegu izpodbijanih odločb ni presojalo, niti ni odločilo o tožbenem zahtevku, bo to storilo v nadaljnjem postopku. V ta namen bo izvedlo ustrezni dokazni postopek in na podlagi izvedenih dokazov, v skladu z določbo 81. člena ZDSS-1, presodilo pravilnost in zakonitost odločb toženca z dne 11. 6. 2020 in z dne 3. 9. 2020 in odločilo o utemeljenosti tožbenega zahtevka, torej ali je pri tožnici prišlo do popolne nezmožnosti za delo in ali je na tej podlagi upravičena do vdovske pokojnine.
Zakon o starostnem zavarovanju kmetov (1972) člen 17.. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 165.
pokojninska doba - kmet - edina ali glavna kmetijska dejavnost
Kot ključno je izpostaviti, da tožnikov zahtevek v uveljavljenem obdobju od 10. 5. 1979 do 13. 10. 1980 ni mogel biti uspešen v zatrjevanju lastništva, saj je kot je pravilno ugotovilo sodišče, tožnikov oče umrl šele 13. 10. 1980. Prav tako tožnika ni mogoče šteti kot nosilca kmetije, ker je bila v spornem obdobju nosilka kmetije njegova mati, kar je potrdil tudi tožnik. Tožnikov delež kmetije po zapuščini obsega le 0,5 ha, kar upoštevajoč uveljavljeno sodno prakso ne zadostuje za opravljanje kmetijske dejavnosti, ki omogoča preživetje in socialno varnost za starost.
Tožniku ni mogoče ugoditi niti iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti kot edini oziroma glavni poklic, saj se je v tem obdobju izobraževal v šolskem centru A., kar potrjuje tako listine, kot tožnik. Nenazadnje pa tožnik v obdobju od 10. 5. 1979 do 31. 12. 1983 ni imel statusa opredeljenega v 17. členu ZSZK, ki bi mu omogočil priznanje zavarovalne dobe, ki je namenjeno le za osebe, ki so le kot lastnik, solastnik, zakupnik ali uživalec kmetijskega zemljišča ukvarjale s kmetijsko dejavnostjo in bile zavezane za davke od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti.
ZPIZ-1 člen 180.. ZPIZ-2 člen 39, 39/4, 117, 394, 395, 417.. ZDSS-1 člen 82, 82/1.
ponovna odmera starostne pokojnine - ponoven vstop v zavarovanje
Sodišče je ugotovilo zgolj, da sta izpodbijani odločbi napačni, ker toženka ni obravnavala tožnikove zahteve v smislu 180. člena ZPIZ-1 in da sta posamična upravna akta že iz tega razloga nezakonita in nepravilna, zaradi česar ju je na temelju 1. alineje prvega odstavka 82. člena ZDSS-1 pravilno odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje. V svojih napotilih je sodišče ustrezno izpostavilo, da je potrebno pri odločanju o vlogi z dne 25. 5. 2020 uporabiti 180. člen ZPIZ-1 in ugotoviti, ali je tožniku starostno pokojnino mogoče ponovno odmeriti skladno s to določbo ZPIZ-1 in pokojninsko dobo ter plače iz ponovnega zavarovanja v obdobju od 20. 1. 2020 do 15. 6. 2020 upoštevati pri ponovni odmeri pokojnine oziroma namesto ponovne odmere, že uveljavljeno pokojnino odstotno povečati ter pri izpolnjenosti pogojev upoštevati tudi določilo četrtega odstavka 39. člena ZPIZ-2.
ZPIZ-2 člen 7, 7-23, 27, 27/4, 39a.. ZPIZ-2G člen 39a, 39a/1.. URS člen 2, 14, 22, 50, 54.. ZUP člen 7, 8, 129, 129/1, 129/1-3, 138, 144, 144/1, 144/1-2, 146, 254, 254/1.. ZDSS-1 člen 61, 81, 81/2.. ZPIZ-1 člen 189.
starostna pokojnina - sorazmerni del pokojnine - (ne)izpolnjevanje pogojev
V obravnavnem primeru ob vložitvi zahteve niti ob izdaji prvostopenjske upravne odločbe ni bil izpolnjen zakonski dejanski stan za priznanje in izplačevanje 40 % starostne pokojnine.
ZUTD člen 129, 129/1, 129/1-8.. ZPDZC-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 9, 18, 23, 23/1, 23/1-1.
evidenca brezposelnih - izbris iz evidence - delo na črno
Ker je pristojni inšpektor Finančnega urada A., mobilnega oddelka, kot nadzorni in prekrškovni organ iz 18. člena ZPDZC-1 ugotovil, da je tožnica zaposlena na črno in v dopisu z dne 28. 10. 2016 navedel, da je tožnica v času nadzora opravljala delo prodajalke v trgovini v imenu, s sredstvi in za račun družbe, kar sta smiselno potrdili tudi obe zaslišani priči, zaposlena delavka pri družbi B. d. o. o. in inšpektor, ki je spornega dne v letu 2016 opravil inšpekcijski pregled, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da je toženec pravilno na podlagi ugotovitev pristojnega organa o delu na črno, tožnico z odločbo z dne 2. 11. 2016 izbrisal iz evidence brezposelnih oseb skladno z določbo 8. alineje prvega odstavka 129. člena ZUTD. Ugotovitev pristojnega organa o zaposlovanju na črno v obvestilu prvostopenjskemu organu toženca, predstavlja enega od zakonskih razlogov za prenehanje vodenja osebe v evidenci brezposelnih oseb.
ZPIZ-2 člen 16, 16/1, 22, 22/3.. URS člen 14, 49, 50.
lastnost zavarovanca - družbenik in poslovodna oseba
Hkratni status družbenice in poslovodne osebe, sam po sebi pogojuje nastanek zavarovalnega razmerja in posledično tudi zakonito ugotovljeno lastnost zavarovanca po uradni dolžnosti.
ZDSS-1 člen 63, 63/1, 75.. ZPP člen 274.. ZUP člen 147.
zavrženje tožbe - razveljavitev sklepa - odločanje po vsebini
Iz dokumentacije v spisu je razvidno, da je tožnica pri toženi stranki uveljavljala pravico do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, ki jo je prvostopenjski organ najprej z odločbo št. ... z dne 14. 7. 2020 zavrnil, nato pa, ko je bila odločba na drugi stopnji odpravljena z odločbo z dne 29. 9. 2020, postopek z izpodbijanim sklepom z dne 22. 10. 2020 prekinil. Postavil se je namreč na stališče, da gre za predhodno vprašanje in da tega vprašanja sam ne bo obravnaval, temveč bo z odločitvijo počakal, dokler ga ne reši pristojni organ, torej delovno sodišče.
Ne glede na to, da je delovno sodišče že izdalo sodbo, s katero je bilo tožničinemu tožbenemu zahtevku v delovnem sporu ugodeno, pa je bistveno, da sodba še ni postala pravnomočna. Zoper njo je namreč vloženo pravno sredstvo. Tožnica tako še vedno čaka in je v negotovosti glede uspeha v delovnem sporu. Posledično pa zaradi odločitve tožene stranke čaka tudi na odločitev, ali je v času, ko je brez zaposlitve, upravičena do denarnega nadomestila. Zaradi prekinitve postopka je ostala brez sredstev. Tožnica izkazuje pravni interes, da sodišče presodi, ali je upravni organ utemeljeno odločil, da prekine postopek, ali pa bi lahko predhodno vprašanje rešil sam oziroma ali sploh gre za predhodno vprašanje.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi tožnice ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Sodišče prve stopnje bo v novem postopku odločalo po vsebini.
SZ-1 člen 121a.. ZUP člen 237, 237-7.. ZUPJS člen 34, 42, 43, 44, 44/4.. ZPP člen 355.. ZDSS-1 člen 82, 82/1, 82/1-1.
subvencija tržne najemnine - kršitev pravil upravnega postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku
Zaradi ugotovljene bistvene kršitve pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, ker se izpodbijane odločbe z dne 12. 12. 2017, posledično pa tudi ne dokončne odločbe z dne 13. 3. 2019, ne da preizkusiti, ker je sama s seboj v nasprotju, kar uveljavlja tudi pritožba, in ker dejansko stanje ob uporabi citiranih določb v predsodnem postopku ni bilo ugotavljano in ugotovljeno, je pritožbeno sodišče pritožbi tožnice v skladu z določbo 355. člena ZPP ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 82. člena ZDSS-1 izpodbijana upravna akta odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.
V ponovljenem postopku bo upravni organ v dopolnjenem dokaznem postopku ugotovil, na kakšni podlagi in iz katerih razlogov je bila tožnici priznana subvencija za tržno najemnino z odločbo z dne 10. 3. 2017 in ali je od tedaj prišlo do spremenjenih okoliščin ali ne in ali obstajajo razlogi za odpravo ali razveljavitev na podlagi 43. člena ZUPJS.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 39, 40, 40/1, 40/1-2.
izvedenina - nagrada za delo izvedenca
Pritrditi je pritožbi, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je vsem trem članom izvedenskega organa priznalo nagrado za zbiranje in proučevanje dodatne zelo obsežne dokumentacije od 200 do 300 strani, čeprav je vsakemu članu izvedenskega organa priznalo še po 153,00 EUR za študij sodnega in upravnega spisa (od 200 do 500 strani). V izvedenskem mnenju z dne 29. 9. 2021 in dopisu k temu izvedenskemu mnenju z dne 8. 9. 2021 je pojasnjeno, da za zbiranje in študij dodatne dokumentacije (zdravstveni karton) zaprosi pri izbranemu zdravniku le prvo imenovani član komisije. Ker je razvidno, da je zdravstveni karton pridobil prvo imenovani član izvedenskega organa, to je prof. dr. C.C., je potrebno priznati sporno nagrado le v enkratnem znesku in ne vsakemu članu posebej. Preostalima članoma izvedenskega organa pa je bila priznana nagrada za študij sodnega in upravnega spisa v višini 153,00 EUR, kar ustreza postavki za spis v obsegu od 200 do 500 strani.
Sodišče je v pravilno ugotovilo, da so bila izčrpana vsa redna pravna sredstva in da zoper sklep sodišča druge stopnje pritožba ni dovoljena, kar je edino ključno. Zaradi obrazloženega, je sodišče tožničino pritožbo zoper sklep VDSS opr. št. Psp 202/2021 z dne 13. 10. 2021, pravilno zavrglo kot nedovoljeno. Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na vsebino uveljavljanih pravic so tako pravno neupoštevne.
ZPP člen 249.. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 51.
stroški in nagrada izvedenca - stroški postopka - izvedenec
Glede na očitno nezakonit predsodni postopek ter v dejanskem pogledu zelo zahteven, zapleten in dolgotrajni sodni postopek, v katerem je sodelovalo več sodno medicinskih izvedencev, je sodišče prve stopnje pisno izvedensko mnenje dr. A.A. zaradi nadpovprečne angažiranosti in potrebe po poglobljenem študiju utemeljeno štelo za zelo zahtevno. Bistveno pravilnih dejanskih razlogov pritožbeno sodišče ne ponavlja znova. Toženkino stališče, da je izvedencu namesto 414,00 EUR za zelo zahtevno pisno izvedensko mnenje mogoče priznati le 276,00 EUR za izdelavo zahtevnega izvedenskega mnenja, ne more biti uspešno.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 52, 52/1, 52/1-2, 52/2, 52/4.. ZPP člen 249.
stroški in nagrada izvedenca - stroški postopka - izvedensko mnenje
Ugotovitev o prisotnosti izvedenke na obravnavi je zmotna in celo protispisna, saj dokaz z njenim zaslišanjem, torej ustno podajanje izvida in mnenja iz 2. odst. 52. člena Pravilnika ni trajalo, niti ni moglo trajati od 8.30 do 9.46 ure. Iz zapisnika z glavne obravnave z dne 29. 3. 2018 poleg že izpostavljenega v 4. točki te obrazložitve izhaja tudi, da se je zaradi spremembe senata obravnava začela znova, da so uvodoma zapisane daljše navedbe tožene stranke, stranskega intervenienta ter tožnice, da so se v soglasju s strankami štele za pregledane in prebrane listine v sodnem in upravnem spisu, ter šele zatem pričela izvedba dokaza z zaslišanjem izvedenke. Edino logičen in pravilen je zato lahko le zaključek, da čas podajanja mnenja ni obsegal več kot dvakrat začete pol ure (saj se ni pričel ob 8.30 uri!). Posledično je mogoče zakonito priznati 10,00 EUR + 138,00 EUR + 70,00 EUR (2 x 35), skupaj 218 EUR, povečanih za 22 % DDV pa 265,96 EUR in ne 308,66 EUR, kot je dosojenih z izpodbijanim sklepom.