predlog za dopustitev revizije – pomembno pravno vprašanje - zastaranje zahtevka zavarovalnice proti tretji osebi - objektivna in krivdna odgovornost – pojem nevarne stvari - subrogacija – začetek teka zastaralnega roka
V obravnavani zadevi se odloča o terjatvi zavarovalnice, ki je z izplačilom odškodnine oškodovanki izpolnila odškodninsko obveznost svoje zavarovanke, sedaj pa v pravdi od tožene stranke zahteva povrnitev izplačane odškodnine iz zavarovanja (939. člen ZOR). Za začetek teka zastaralnega roka je tako pravno relevanten trenutek, ko je zavarovalnica izplačala odškodnino oškodovanki; od tedaj dalje ima namreč pravico od osebe, ki je odgovorna za škodo, zahtevati povrnitev izplačane odškodnine iz zavarovanja (prvi odstavek 361. člena ZOR).
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3. Uredba o uravnavanju obsega vinogradniških površin člen 17, 26.
podpora za prestrukturiranje vinogradniških površin – dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje – jasno zakonsko besedilo – zelo hude posledice niso konkretizirane
Določba 26. člena Uredbe o uravnavanju obsega vinogradniških površin jasno določa, da agencija pridelovalcu ne dodeli podpore, če prestrukturiranje vinograda ni zaključeno v obsegu najmanj 80 % površin iz potrjenega programa prestrukturiranja, zato vprašanje, ki ga izpostavlja revident (ali se pri odobritvi podpore upošteva vinograd kot celota ali pa obnova po GERK-ih), ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj je jasno, da se upošteva površina, navedena v programu prestrukturiranja, ne glede na to, ali ta površina predstavlja celotni vinograd ali le del.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4001657
OZ člen 625. ZTZPUZ člen 3. ZGO člen 9, 9/2, 83, 83/1-4. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije – pomembno pravno vprašanje – odškodnina zaradi nepravilne izpolnitve – protipravnost – napaka materiala – poslovni običaji – dopuščena revizija
Iz dejanskih ugotovitev sodišč nižjih stopenj sicer izhaja, da premočno zategovanje ventila v obravnavanem primeru ni bilo vzrok škodne posledice. Vendar pa je ostalo odprto vprašanje, ali je do loma ventila prišlo zaradi napake samega izdelka. Zato se izkažejo za pomembna vprašanja v zvezi z domnevno protipravno vgradnjo spornega ventila, za katerega predlagateljica zatrjuje, da ni bil dan v promet skladno s predpisi o gradbenih proizvodih.
obvezno cepljenje - dovoljenost revizije – zelo hude posledice – začasna odredba v revizijskem postopku – strokovno mnenje Komisije za cepljenje
Revizija je skladno s 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1 dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. S pavšalnimi navedbami o tveganju, da bi ob cepljenju njunega otroka prišlo do morebitnih stranskih učinkov, trditvenega in dokaznega bremena o izpolnjevanju uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije revidenta nista izpolnila.
brezplačna pravna pomoč – dovoljenost revizije– pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme - pavšalne navedbe
Ker revidentka pomembnega pravnega vprašanja ne izpostavi in se zgolj sklicuje na zakonsko besedilo, vložena revizija ni dovoljena.
Revidentka s pavšalnimi navedbami, da ji bo brez odobritve brezplačne pravne pomoči vsebinsko onemogočeno ugotavljanje odškodnine zaradi smrti sina in to pomeni zelo hude posledice, zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije ni izkazala, saj zelo hudih posledic ni konkretizirala in utemeljila.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3. Uredba o uravnavanju obsega vinogradniških površin člen 17, 26.
podpora za prestrukturiranje vinogradniških površin – revizija - dovoljenost – pomembno pravno vprašanje – jasno zakonsko besedilo – zelo hude posledice – pavšalne navedbe
Določba 26. člena Uredbe o uravnavanju obsega vinogradniških površin jasno določa, da agencija pridelovalcu ne dodeli podpore, če prestrukturiranje vinograda ni zaključeno v obsegu najmanj 80 % površin iz potrjenega programa prestrukturiranja, zato vprašanje, ki ga izpostavlja revident (ali se pri odobritvi podpore upošteva vinograd kot celota ali pa obnova po GERK-ih), ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj je jasno, da se upošteva površina, navedena v programu prestrukturiranja, ne glede na to, ali ta površina predstavlja celotni vinograd ali le del.
predlog za dopustitev revizije – dovoljenost revizije – spor majhne vrednosti – vrednost spornega predmeta – zavrženje predloga za dopustitev revizije
V sporih majhne vrednosti revizija ni dovoljena (osmi odstavek 458. člena ZPP), kar pomeni, da je tudi Vrhovno sodišče ne more dopustiti (četrti odstavek 367. člena ZPP).
predlog za dopustitev revizije - gospodarski spor – spor majhne vrednosti – vrednost izpodbijanega dela sodbe – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – seštevanje vrednosti posameznih zahtevkov – skupna vsebinska vprašanja – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker gre za vprašanja, ki so skupna vsem zahtevkom, njihov seštevek pa presega 4.000 EUR, je uporaba pravila, da v gospodarskih sporih majhne vrednosti revizije ni, izključena.
predlog za dopustitev revizije – kršitev določb pravdnega postopka – natančen in konkretiziran opis procesnih kršitev – kršitev materialnega prava – natančna in konkretizirana navedba kršitev materialnega prava – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zahteva o »natančnem in konkretnem« opisu kršitev postopka iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP je izpolnjena, če stranka konkretno (in zanjo sporno) procesno dejansko stanje umesti v sistem kršitev postopka iz ZPP, na način, ki omogoča opredelitev konkretnega pravnega vprašanja, ki naj bo predmet revizijskega preizkusa po dopuščeni reviziji.
Tožena stranka je domnevno kršena procesna pravila navedla zgolj z naštevanjem členov ZPP, postavljenih vprašanj pa ni umestila v kontekst konkretne zadeve, niti ni ta razviden iz drugih trditev predloga. Tako ni opisala konkretnih procesnih dejanskih stanj, ki bi jih bilo mogoče umestiti v sistem postopkovnih kršitev na način, da bi iz njih izhajalo za predlagateljico sporno stališče sodišča druge stopnje. Zato je treba šteti, da predlog glede očitka postopkovnih kršitev ni zadostil zahtevi iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP.
Po četrtem odstavku 367. b člena ZPP mora stranka v predlogu, v katerem se sklicuje na kršitev pravil materialnega prava, (med drugim) natančno in konkretno navesti pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje sporno pravno vprašanje rešilo nezakonito.
Tožena stranka v predlogu ni navedla oziroma vsaj napotila na določbe materialnega prava, ki naj bi bile kršene. Prav tako ni obrazložila, zakaj je sodišče druge stopnje za predlagateljico sporno pravno vprašanje rešilo nezakonito. Predlog tako tudi v tem delu ne izpolnjuje formalnih zahtev iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP.
predlog za dopustitev revizije – pomembno pravno vprašanje – kriteriji za dopustitev revizije – povezanost očitkov kršitev in nosilnih razlogov izpodbijane sodbe
Vrhovno sodišče sme po drugem odstavku 371. člena ZPP v primeru dopuščene revizije preizkusiti izpodbijano sodbo samo glede konkretnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena. Vrhovno sodišče se v postopku po dopuščeni reviziji tako ne bo moglo spuščati v presojo o tistih razlogih izpodbijane sodbe, glede katerih revizija ni bila dopuščena. Vprašanja iz predloga, ki se ne dotikajo nosilnega razloga (ali nosilnih razlogov) izpodbijane sodbe, pa zato za odločitev revizijskega sodišča v postopku po dopuščeni reviziji ne bodo mogla biti pomembna. V taki situaciji tudi ni mogoče pričakovati odgovora na pomembno pravno vprašanje, kar je kriterij za dopustitev revizije iz 367. a člena ZPP.
ZPP člen 367a. ZPPSL člen 125, 125/1, 125/4, 125/4-1, 125/4-2.
začetek teka roka - dopuščena revizija - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - asignacije - pravna dejanja storjena, v zadnjem letu pred dnem začetka stečajnega postopka
Revizija se dopusti glede vprašanja začetka teka roka iz prvega odstavka 125. člena ZPPSL.
predlog za dopustitev revizije – kršitev določb pravdnega postopka – natančen in konkretiziran opis procesnih kršitev – kršitev materialnega prava – natančna in konkretizirana navedba kršitev materialnega prava – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zahteva o »natančnem in konkretnem« opisu kršitev postopka iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP je izpolnjena, če stranka konkretno (in zanjo sporno) procesno dejansko stanje umesti v sistem kršitev postopka iz ZPP, na način, ki omogoča opredelitev konkretnega pravnega vprašanja, ki naj bo predmet revizijskega preizkusa po dopuščeni reviziji.
Opis različnih procesnih situacij ne omogoča opredelitve konkretnih pravnih vprašanj v zvezi z očitkom relativnih oziroma absolutnih bistvenih kršitev ZPP, izpostavljeni vprašanji pa sta preveč splošni, da bi se nanju dalo konkretno odgovoriti. Zato je treba šteti, da predlog ni zadostil zahtevi iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP.
Po četrtem odstavku 367. b člena ZPP mora stranka v predlogu, v katerem se sklicuje na kršitev pravnega pravila s področja materialnega prava (med drugim), natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno.
Zgolj navedba v predlogu, da je sodišče druge stopnje nepravilno uporabilo določbe materialnega prava, brez navedbe izrecne določbe materialnega zakona, ki naj bi bila kršena, oziroma vsaj napotitve na ustrezne določbe materialnega prava, ki naj bi jih sodišče uporabilo nepravilno, ne izpolnjuje formalnih zahtev iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP.
ZKP člen 201, 201/1-1, 201/1-3, 371, 371/1-8, 371/2, 395, 395/1, 420. URS člen 22, 29.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – pripor – podaljšanje pripora – predlog za podaljšanje – pravice obrambe – načelo kontradiktornosti – vpliv na zakonitost – nedovoljeni dokazi – prikriti preiskovalni ukrepi - presoja pritožbenih navedb – utemeljen sum – ponovitvena nevarnost – begosumnost – kršitev kazenskega zakona
Odločanje sodišča na podlagi predloga, ki ni obrazložen, lahko predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka, če obrambi v skladu s pravico do kontradiktornega postopka in z njo povezanim zagotavljanjem enakosti strank v kazenskem postopku ni bilo omogočeno, da se pred odločitvijo sodišča vsebinsko izjavi o podanem predlogu.
Če je sodišče prekršilo pravice obrambe (pravice, ki so obdolžencu zagotovljene z ustavnimi določbam), gre za bistveno kršitev določb kazenskega postopka le, če je ta kršitev vplivala ali bi mogla vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe.