bistvena kršitev določb postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih v sodbi
Če je med strankama spor o tem, ali je pravna podlaga prenosa lastninske pravice na nepremičninah, ki so predmet denacionalizacijskega postopka, pogodba ali pa arondacijska odločba, je potrebno preizkusiti prav vse okoliščine, ki se nanašajo na sklenjeni sporazum in ugotoviti, ali ima prav vse elemente pravno veljavne pogodbe.
ZIZ člen 15, 291, 292.ZPP člen 39, 39/1, 39/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 9.
zahteva za varstvo zakonitosti - stroški izvršitelja
Vrednost, od katere obračuna stroške izvršilnega postopka (takse, stroški odvetniškega zastopanja, stroški izvršitelja), ugotovi sodišče s smiselno uporabo 39 člena ZPP.
Če je uveljavljani poseg v ustavno pravico sporno pravno razmerje, potem ne more biti istočasno samo po sebi tudi hujša škodljiva posledica. Sklep o preklicu pooblastil je začasen ukrep, z začasno odredbo pa se začasno uredi stanje predvsem pri trajajočih pravnih razmerjih. Ker senat veljavno sklepa, če je na seji večina članov, bo zaradi preklica pooblastil članici senata senat še vedno lahko veljavno odločal, zato hujša škodljiva posledica ni izkazana.
V obravnavanem primeru je bilo hkrati v teku šest samostojnih pravd. Vsaka od toženih strank je vodila proti tožniku samostojno pravdo. V pravdi, ki jo je tožnik vodil proti peto in šestotoženi stranki, revidenta nista imela položaja pravdne stranke. Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, pa lahko vložijo revizijo kot izredno pravno sredstvo le pravdne stranke (prvi odstavek 382. člena ZPP). Ker je bil tožnikov zahtevek proti peto in šestotoženi stranki pravnomočno zavrnjen, bi imel pravni interes za vložitev revizije in pravico do vložitve revizije le tožnik. Ta revizije ni vložil.
Revidenta pa je namesto tožnika ne moreta, saj bi z njo posegla v procesno razmerje, v katerem sploh nista imela položaja stranke v postopku.
ZIZ člen 15.ZPP člen 76, 80, 81, 81/1, 81/3, 81/5, 84, 95, 95/1-2, 100.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršilni postopek - procesne predpostavke - sposobnost biti stranka - obstoj pooblastilnega razmerja - pooblastilo za zastopanje - pravna sposobnost - smrt stranke pred vložitvijo izvršilnega predloga - odprava pomanjkljivosti
Pravda in njej sledeča izvršba predstavljata v materialnem smislu celoto, v kateri upnik uveljavlja svojo določeno pravico (izvršba je le prisilna realizacija sodbe). Zato po določilu 95. člena ZPP velja strankino pooblastilo odvetniku tudi za postopanje v izvršilnem postopku (2. točka prvega odstavka navedenega člena). Ob smiselni uporabi 100. člena ZPP (na podlagi 15. člena ZIZ) ima zato pooblaščenec pravico še naprej opravljati procesna dejanja in v takih primerih nadaljuje delo za pooblastiteljeve naslednike. Torej v njihovem imenu, pri čemer oni nastopajo dalje kot stranka (in ne umrli pooblastitelj). To pomeni, če je pooblastitelj naveden kot stranka (kar po smrti ne more biti več) in ne njegovi nasledniki, gre v postopku za procesnopravno pomanjkljivost, ki je odpravljiva (po postopku iz prvega in tretjega odstavka 81. člena ZPP).
glavna obravnava - nov začetek glavne obravnave - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazni
Šteje se, da se je glavna obravnava začela znova in znova izvedli vsi dokazi, ker so bili v soglasju s strankami prebrani zapisniki o zaslišanju vseh prič ter tudi izvedensko mnenje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS06036
ZOR člen 274, 799.URS člen 15, 15/3, 49, 49/2, 74, 74/1. ZZav člen 50, 111, 111/1, 111/4. ZDR (1990) člen 7, 7/4.
dovoljenost revizije - obvezno zastopanje v pravdnem postopku - revizija, ki jo vloži stranka sama - opravljanje poslov posredovanja in zastopanja zavarovalnic - agencijska pogodba - zavarovalniški agent - konkurenčna klavzula - svobodna izbira zaposlitve - svobodna gospodarska pobuda - omejevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin - sočasnost izpolnitve - pogodbena kazen - zmanjšanje pogodbene kazni
Toženec se je z agencijsko pogodbo, sklenjeno s tožečo stranko zavezal, da ne bo konkurenčno posegal na področje dejavnosti tožeče stranke na kakršenkoli način, in to ne le z delom in dejavnostjo, marveč že z ustanovitvijo podjetja in opravljanjem dejavnosti v njem.
Z agencijsko pogodbo in sodbama nista bili kršeni toženčevi ustavni pravici do zagotovljene svobodne izbire zaposlitve in do svobode gospodarske pobude. Res pa sta bili ti pravici s pogodbo omejeni, in to le začasno, takšna omejitev omenjenih pravic in svoboščin pa je dopustna, ker jih omejuje pravica drugega, določena v ustavi in zakonu (tretji odstavek 15. člena URS). Ustava namreč prepoveduje dejanja nelojalne konkurence (tretji odstavek 74. člena URS), sem pa slejkoprej spada tudi ravnanje v nasprotju s prepovedjo konkurenčne klavzule, in to tako za posameznika, ki z okoriščanjem znanj konkurira in škoduje subjektu, za katerega je delal poprej, kakor tudi za konkurenčni subjekt - zavarovalnico, za katero dela kljub prepovedi.
Zakon zapoveduje varovanje poslovne tajnosti in predpisuje odgovornost tistega, ki tajnost izkoristi tudi po prenehanju pogodbe o zastopanju (799. ZOR) oziroma na področju delovnih razmerij omogoča dogovor med delavcem in delodajalcem o obveznostih po prenehanju delovnega razmerja med drugim v zvezi z izkoriščanjem poslovnih zvez, pridobljenih z delom ali v zvezi z delom v organizaciji oziroma pri delodajalcu (četrti odstavek 7. člena ZDR). Gre namreč za moralno obveznost lojalnega ravnanja in poštenega dela delavca v delovnem razmerju ali udeleženca drugega pogodbenega razmerja in tako tudi zastopniškega.
Čim zakon govori, da se pogodbena kazen zmanjša na dolžnikovo zahtevo (274. člen ZOR), je jasno, da mora ta, torej toženec, čeprav mu ni treba postaviti tožbenega zahtevka z nasprotno tožbo, navesti vsa dejstva, na katera opira zahtevo za znižanje kazni, in dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (prvi odstavek 180. člena in 212. člen ZPP). Tu gre namreč za materialnopravni ugovor.
pogodba o bančnem tekočem računu - izdaja nekritih čekov - izplačila preko bančnega limita - razdrtje pogodbe - učinki razdrte pogodbe
Med strankama sklenjena pogodba o bančnem tekočem računu je bila razdrta. V primeru razdrtja pogodbe ima vsaka stranka pravico po določilu drugega odstavka 132. člena ZOR do vrnitve tistega, kar je dala, po določilu četrtega odstavka istega člena pa vsaka dolguje drugi tudi povračilo za koristi, ki jih je imela medtem od dolgovane dajatve. To, kar tožnica iztožuje v tem primeru, pa je posledica tožničinega izpolnjevanja s tožencem dogovorjene pogodbe o bančnem tekočem računu. Tožničin zahtevek, ki po višini ni bil sporen, ima tako pravno podlago prav v navedenih zakonitih določilih 132. člena ZOR (in ne v določbah o odškodnini po 262. in naslednjih členih ZOR).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21064
KZ člen 54.ZKP člen 420, 420/2, 506.
pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navajanjem, da niso bila ugotovljena odločilna dejstva in da je dokazna ocena dejstev, pomembnih za preklic pogojne obsodbe, napačna, zagovornica uveljavlja razlog nepopolno in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, iz katerega pa ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
začasna odredba - izkazanost potrebe po začasni ureditvi stanja - zahteva brez predloga za začasno ureditev stanja
Že v zahtevi za izdajo začasne odredbe mora biti navedeno vse, kar je pomembno za odločitev in predloženi vsi ustrezni dokazi. Prav tako mora biti naveden predlog začasne ureditve stanja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - drugo strankam najbližje sodišče
Sodišče v primeru smotrne delegacije določi drugo sodišče, ki je najbližje sodišču, in to z vidika pravdnih strank (pooblaščenec odvetnik ima na voljo institut substitucije).
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko obsojenec oporeka dejanskim zaključkom v zvezi z naklepom in zakonskimi znaki kaznivega dejanja, uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki po 2. odstavku 420. člena ZKP ni podlaga za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - pravica do sojenja v razumnem roku
Revizijski predlog za zvišanje odškodnine iz vseh treh naslovov je tožnik utemeljeval tudi s trditvijo, da je do škodnega dogodka prišlo že v letu 1994. Ta trditev je točna. Vendar pa je tožnik zahteval sodno varstvo šele v drugi polovici leta 1996, sodišče prve stopnje pa je o zahtevku odločilo v začetku leta 1998, kar, vsaj ob upoštevanju povprečnega trajanja odškodninskih pravd pred sodišči prve stopnje, ne more prestavljati sojenja v nerazumnem roku.
Nadaljnji potek postopka pred pritožbenim in revizijskim sodiščem pa je posledica rednih in izrednih pravnih sredstev, ki sta jih v skladu s procesnimi upravičenji vlagali obe pravdni stranki. Za zvišanje vseh odškodnin zaradi trajanja postopka zato ni prav nobenega utemeljenega razloga.
Če je med strankama spor o tem, ali je pravna podlaga prenosa lastninske pravice na nepremičninah, ki so predmet denacionalizacijskega postopka, pogodba ali pa arondacijska odločba, je potrebno preizkusiti prav vse okoliščine, ki se nanašajo na sklenjeni sporazum in ali ima vse elemente pravno veljavne pogodbe.
DRUŽINSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - IZVRŠILNO PRAVO
VS06102
ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 52/1, 54, 55.ZZK člen 1, 1/1, 5, 5/4. ZIP člen 56, 56/1, 75, 75/1, 251c.
nedopustnost izvršbe - skupno premoženje zakoncev - delež zakonca na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - razpolaganje s skupnim premoženjem - zastavna pravica na nepremičnini - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne vpise pravic
Zakonec, ki ni poskrbel, da se njegova pravica iz naslova skupnega premoženja na nepremičnini, ki je vpisana v zemljiško knjigo le na njegovega zakonca, vpiše vanjo, ne more uspešno izločati svojega deleža na tem premoženju, ki je predmet izvršbe, če je upnik ravnal pošteno.
ZIZ člen 15, 16, 291, 292.ZPP člen 39. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 8, 9.
zahteva za varstvo zakonitosti - stroški izvršilnega postopka - vrednost izvršilne terjatve - stroški izvršitelja - podlaga za določitev cene izvršiteljeve storitve
ZIZ termina terjatve ne opredeljuje drugače kot ZPP. Ta je praviloma tolikšna, kot to izhaja iz izvršilnega naslova, oziroma, kakor je določljiva na podlagi smiselne uporabe 39. člena ZPP. Ta predstavlja podlago za odmero cene izvršiteljeve storitve po določilu 9. člena Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršitelju in povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom.
Predpostavke oderuške pogodbe po 141. členu ZOR so objektivne in subjektivne. Subjektivne morajo biti podane na strani obeh pogodbenikov: Okoriščenec mora vedeti, da je sopogodbenik v stiski ali v težkem gmotnem položaju, da je nezadostno izkušen, lahkomiseln ali odvisen. Take subjektivne razmere na strani sopogodbenika pa mora izkoristiti, tako da izgovori zase ali za tretjega korist, ki je v očitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali storil (objektivni element).
Predmet poravnave po 1092. členu ZOR je lahko vsaka pravica, s katero lahko kdo razpolaga (tako tudi o obveznostih iz n.pr. pravnomočne sodbe). Za take poravnave veljajo vse splošne določbe o dvostranskih pogodbah, razen če je zanje določeno kaj drugega (tako na primer ni možen ugovor čezmernega prikrajšanja po 1094. členu ZOR). Določbe obravnavanega poglavja ZOR (o poravnavi) pa je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo, ker je izhajalo iz stališča, da je poravnava pravdnih strank temeljila na napačnem prepričanju pogodbenikov, da toženka dolguje tožniku visok denarni znesek. Zmotnost takega izhodišča je v tem, ker gradi na rezultatih pravdnega postopka (po pribavi izvedeniškega mnenja) in ne na okoliščinah, ki so obstajale v času dogovora pravdnih strank.
ZDen člen 3, 3/1-2, 8, 8/3. ODZ paragraf 431. Zakon o prenosu sovražnikovega premoženja v državno last in o sekvestraciji premoženja odsotnih oseb člen 1, 7, 7/1, 7/2. Zakon o ravnanju s premoženjem, ki so ga lastniki morali zapustiti med okupacijo, in s premoženjem, ki so jim ga odvzeli okupator ali njegovi pomagači člen 1, 1/1, 2, 2/1. Odlok o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegih imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile člen 1, 2, 2/2, 6, 6/1.
denacionalizacijski upravičenec - sklenitev prodajne pogodbe med okupacijo - darilna pogodba - darilo državi - podržavljenje premoženja z odločbo
Ni denacionalizacijski upravičenec tisti, ki je pod pritiskom okupacijskih oblasti prodal premoženje in po končani vojni ni zahteval njegove vrnitve, premoženje pa je bilo podržavljeno kupcem z odločbo na podlagi Zakona o agrarni reformi in kolonizaciji. Tega ne spremeni niti dejstvo, da je pred podržavljenjem sklenil darilno pogodbo z državo, ta pogodba pa ni bila izvedena v zemljiški knjigi.