razlogi, iz katerih se sme sodba izpodbijati - odločba o kazenski sankciji
Četudi se državni tožilec, ki se pritožuje obdolžencu v korist in sodbo izpodbija v odločbi o kazenski sankciji, zavzema le za izrek krajše preizkusne dobe, višje sodišče na tak predlog ni vezano v tolikšni meri, da bi ob ugotovitvi, da so v pritožbi zatrjevane olajševalne okoliščine podane, ne moglo obdolžencu tudi znižati v pogojni obsodbi določeno kazen.
ZPP (1977) člen 219, 219. ZIP člen 14, 225, 226, 226/1, 14, 225, 226, 226/1.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik - opustitev
V kolikor upnik v predlogu za izvršbo ne konkretizira trditve, da je dolžnik začasno odredbo kršil, sodišče ni dolžno izvajati dokazov, na podlagi katerih bi se morebitna kršitev začasne odredbe šele ugotovila.
ZIP člen 8, 8/4, 55a, 55a/2, 55a/5, 8, 8/4, 55a, 55a/2, 55a/5.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor - sklep o ugovoru - pritožba
V zadevah, v katerih je bil do uveljavitve ZIZ izdan sklep o izvršbi, se za pravni sredstvi (ugovor in pritožbo) zoper njega in ob njunem reševanju uporabi ZIP. Ker je bil v obravnavani zadevi sklep o izvršbi izdan pred dnem uveljavitve novega zakona, je torej potrebno ob reševanju ugovora in pritožbe uporabiti določbe ZIP. V skladu z določbo petega odstavka 55.a člena ZIP pa ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni treba obrazložiti.
izvršilni stroški - rok za zahtevo za povrnitev stroškov
Povrnitev izvršilnih stroškov je mogoče zahtevati le v tridesetih dneh od dneva, ko je bil končan postopek. Izvršba zaradi oprave dejanj je končana z dnem, ko je bilo predmetno dejanje opravljeno.
Upnikov predlog za odmero nadaljnjih izvršilnih stroškov, vložen nekaj mesecev po opravi dejanja, je zato prepozen in ga je kot takega treba zavreči.
izpodbijanje pravnih dejanj - dvostransko obvezna pogodba - izpolnitev obveznosti po pogodbi o vodenju poslov bodočega stečajnega dolžnika - plačilo za izdelavo sanacijskega programa
Tožeča stranka je bila ob podpisu pogodbe v izjemno težkem gospodarskem položaju, ena izmed obveznosti po pogodbi pa je bila analiza obstoječega stanja in priprava ukrepov za sanacijo, ki bi preprečili stečajni postopek.
Redno izplačevanje plače, pa čeprav z nekajdnevno zamudo, po pogodbi o zaposlitvi je potrebno kljub temu uvrstiti med redno izpolnjevanje dvostransko obvezne (sinalagmatične) pogodbe. Pri tovrstnih pogodbenih razmerjih pa je potrebno vselej pretehtati, kakšen pomen ima izpodbijana izpolnitev v razmerju do nasprotne izpolnitve.
Namreč, ali je bila pogoj za zagotovitev nasprotne izpolnitve in ali gre za enakovredni nasprotni obveznosti, tako da je moč govoriti o enotnem, enakovrednem pravnoposlovnem in neločljivo povezanem dogajanju.
Redno izpolnjevanje zaporednih obveznosti pri trajnih pogodbenih razmerjih je pogoj za ohranitev pogodbenega razmerja (prim. 129. čl.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20562
KZ člen 208, 208/2, 208/3, 208/5. ZKP člen 167, 167/1, 167, 167/1.
ogrožanje varnosti pri delu - utemeljen sum - uvedba preiskave
Ob pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je pokojni delavec padel skozi odprtino zato, ker le-ta ni bila ustrezno zaščitena oziroma zavarovana in da je bil za organizacijo varstva pri delu na gradbišču zadolžen glavni izvajalec del, je pravilen tudi zaključek o utemeljenosti suma, da je obdolženec storil kaznivo dejanje ogrožanja varnosti pri delu po II., III. in V. odstavku 208. člena KZ, ker kot delovodja glavnega izvajalca del na gradbišču ni poskrbel, da bi bilo gradbišče pravilno varovano, kot to določa II. odstavek 71. člena Pravilnika o varstvu pri gradbenem delu.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Glede na vsebino priloženih verodostojnih listin - računov, dolžnikova ugovorna navedba ni dovolj konkretizirana. Takega ugovora pa ni moč šteti za obrazloženega in je zato ugovor neutemeljen.
Tožnica, ki že v tožbi priznava 50 % sokrivdo za nastanek škodnega dogodka, v pritožbi pa izrecno izjavlja, da se s prisojeno odškodnino po višini strinja, ne more uspešno uveljavljati zvišanja prisojenega zneska na podlagi v pritožbi zatrjevanega nižjega deleža svoje sokrivde.
Trditev, da dolžnica nima premičnin, ki bi bile lahko predmet rubeža in prodaje iz katere bi se poplačala terjatev ni ugovorni razlog, ki bi preprečeval izvršbo v smislu 55.čl. ZIZ.
ZPP (1977) člen 156, 156/1. Odvetniška tarifa tarifna številka 33.
stroški postopka - pravdni stroški - izvršilni stroški - ugovor zoper sklep o izvršbi - odvetniška tarifa - nagrada za delo odvetnika
Če tožeča stranka izvršilnega sodišča ni pravočasno obvestila o plačani terjatvi, da bi se postopek izvršbe ustavil, potem je šteti, da je z nevestnim ravnanjem povzročila toženi stranki stroške ugovora zoper sklep o izvršbi, obema strankama pa celotne pravdne stroške.
Sodišče po uradni dolžnosti preizkusi, ali so podane materialnopravne predpostavke za izvršbo (izvršilni naslov) in ali obstoji skladnost med izvršilnim naslovom in izvršilnim sklepom.
1. Stečajni upravitelj v postopku izpodbijanja pravnih dejanj lahko nastopa le v vlogi zakonitega zastopnika stečajnega dolžnika (2. odst. 79. čl. ZPPSL), ne pa kot posebni procesni organ (1. odst. 79. čl. ZPPSL).
2. Pobotna izjava ali dogovor o pobotu nista izpodbojna.
3. V zadnjem "členu" verižne kompenzacije gre prav (in samo) za dogovor o pobotu. Takšno sodelovanje stečajnega dolžnika v verižni kompenzaciji zato ni izpodbojno.
4. Soodvisnost učinkovanja posameznih dvostranskih pogodb in zasledovani končni rezultat, tj. prenehanje obveznosti s pobotanjem, govorita v prid stališču, da je verižna kompenzacija ekonomsko in pravno enoten posel.
5. Dosledna izpeljava stališča o pravni enotnosti verižne kompenzacije (prim. zgoraj) terja pri obravnavi izpodbojnosti drugih "členov" (predpostavk) verižne kompenzacije enak pristop kot glede zadnjega "člena". Po presoji pritožbenega sodišča ne bi bilo prav, da bi bili udeleženci enotnega posla glede izpodbijanja v različnem položaju zgolj zato, ker niso prvi oz. zadnji "člen" v sicer neločljivo sklenjeni "verigi" udeležencev.
ZPP (1977) člen 164, 164/1, 164/3, 164, 164/1, 164/3.
pravdni stroški
Stranka mora stroške opredeljeno navesti; povrnitev stroškov pa mora zahtevati najpozneje do konca obravnave. Res je sicer, da se tožeča stranka zadnjega naroka za glavno obravnavo ni udeležila in na njem posebej podala zahteve za povrnitev stroškov; vendar pa je tožeča stranka že v tožbi ter v pripravljalni vlogi z dne 27.10.1998 opredeljeno navedla stroške, za katere zahteva povračilo, zato bi moralo sodišče prve stopnje v skladu s 164. členom ZPP odločiti o povrnitvi stroškov.