OZ člen 105, 105/1, 116, 619, 625, 625/3, 632, 632/1, 625, 625/3, 641, 648. ZPP člen 337, 337/1.
podjemna pogodba – odstop od pogodbe – nezmožnost izpolnitve – prenehanje pogodbe po volji naročnika – kondikcijski zahtevek
Ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka toženo stranko pozvala, da ji do 13.11.2003 vrne nakazan avans, je sodišče pravilno opredelilo kot odstop od pogodbe. Vendar v tem primeru ne za odstop zaradi nezmožnosti izpolnitve, pač pa za odstop od pogodbe zaradi prenehanja pogodbe po volji naročnika po 648.čl. OZ.
Okoliščina, da obd. potrebuje osebni avtomobil zaradi službenih obveznosti, po ustaljeni sodni praksi prekrškovnih sodišč ni take narave, da bi jo bilo mogoče šteti kot posebno olajševalno okoliščino, ki bi utemeljevala uporabo omilitvenih določil ZP-1.
Če je bil obd. obravnavan za prekršek po D tč. 4. odst. v zv. s 5. odst. 130. čl. ZVCP-1 in mu sodišče ob uporabi omilitvenih določil ni izreklo 18 kaz. točk, mu ni mogoče izreči prepovedi vožnje mot. vozila, ker s 5. odst. 130. čl. ZVCP-1 ni predpisana.
prava neuka stranka - opozorilna dolžnost sodišča o procesnih pravicah
Pritožnice, ki je gospodarska družba, katera nastopa v pravnem prometu, v okviru katerega sklepa tudi posle velikih vrednosti (kar je tudi obravnavani primer), najprej niti ni mogoče obravnavati kot nevedne stranke, za katero bi veljala opozorilna dolžnost sodišča iz 12. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP (skladno s katero opozori sodišče stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po tem zakonu, katera pravdna dejanja lahko opravi).
trajno dolžniško razmerje – odpoved trajnega dolžniškega razmerja – neprimeren čas – povzročitev neupravičene škode drugi pogodbeni stranki
Trajno dolžniško razmerje se lahko odpove ob vsakem, vendar ne ob neprimernem času. Neprimerni čas za odpoved pomeni obstoj okoliščin, ki bi drugi pogodbeni stranki povzročila neupravičeno škodo.
Obdolženčeva redna zaposlitev in družinska obveznost sta tehtni olajševalni okoliščini, vendar ne dosegata ravni posebnih olajševalnih okoliščin, ki bi utemeljevale izrek omiljene kazni.
Res je sicer, da je po splošnih pravilih za odmero kazni iz drugega odstavka 41. člena KZ mogoče povratek obravnavati tudi znotraj storilčevega obnašanja po storjenem kaznivem dejanju in ne samo znotraj njegovega prejšnjega življenja, vendar imajo v prvem primeru prednost okoliščine, ki so s tem kaznivim dejanjem neposredno povezane.
Svobodni gospodarski pobudi, zlasti v situaciji, ko prihajajo na določeni trg novi igralci (ponudniki storitev), stoji nasproti dolžnost izpolnitve obveznosti (pacta sunt servanda), ki je temeljno in univerzalno načelo obligacijskega prava. Očitno se je tega načela zavedal tudi zakonodajalec, zato je v 5. odst. 18. člena ZZVZZ-H zapisal povsem jasno in razumljivo določbo. Gre za zakonsko določbo, s katero se posega v obstoječa pravna razmerja. Že zaradi tega je treba vsebino takšnega zakonskega teksta razlagati skrajno restriktivno, nikakor pa ne široko, kot je to storilo sodišče prve stopnje.
Proti prvi toženki bi bil morda lahko utemeljen le očitek opustitve obvestila o adaptacijskih delih na poslovnih prostorih, potem ko jih je prevzela od druge toženke, kar je tožeča stranka zatrjevala v tožbi. Vendar bi temu očitku opustitve morda lahko pripisali vlogo odločilnega vzroka za vtoževano škodo le, če tožeča stranka ne bi bila kako drugače seznanjena, da se v hiši opravljajo gradbena dela. Če bi namreč bila, opustitev obvestila ne more biti v vzročni zvezi z nastalo škodo. Za varstvo svoje lastnine v hiši, v kateri se opravljajo gradbena dela in do uporabe katere nima tožeča stranka nobene pravice, bi morala tožeča stranka v prvi vrsti poskrbeti sama.
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je samo odločalo o strokovnem vprašanju in ni izvedlo (s strani tožene stranke predlaganega) dokaza z dodatnim zaslišanjem izvedenca, kršilo določbe pravdnega postopka.
pravica brezplačnega uživanja zemljišča - prenos pravice istočasno s prenosom lastninske pravice na zgradbi - dopustnost uporabe
Glede na to, da sta bili parc. št. X ter parc. št. Y sadovnjak nacionalizirani K.K. in F. K. in glede na to, da sta na parc. št. X imela pravico po 37. členu ZNNZGZ, na parc. št. Y pa pravico po 39. členu ZNNZGZ, ki je nista mogla veljavno prenesti s pravnim poslom na drugo osebo, niti tega zemljišča nista po odločbi občinskega ljudskega odbora izročila v posest občini ali komu drugemu, ki bi sezidal kakšno zgradbo ali drug objekt ali izvedel kakšna druga gradbena dela, je pravica uživanja parc. št. Y v skladu z določbo 38. člena ZNNZGZ ostala njima. ZNNZGZ sicer govori še o pravici brezplačnega uživanja, vendar je sistem družbene lastnine za ta pravni položaj pozneje uvedel izraz pravica uporabe zemljišča v družbeni lastnini.
ZOR člen 154, 154/1, 158, 170, 170/1, 173, 206, 206/3.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - objektivna odgovornost - imetnik nevarne stvari - krivdna odgovornost - mokra in spolzka tla - dom za varstvo odraslih - solidarna odgovornost
Dejanska ugotovitev prvostopnega sodišča o spolzkosti mokrih tal hodnika, pokritega s ploščicami, zaradi mokre luže, v konkretnem primeru kaže na pravilnost materialnopravne opredelitve prvostopnega sodišča, da predstavljajo takšna spolzka tla v konkretnih okoliščinah nevarno stvar, za katero odgovarja imetnik nevarne stvari, tj. prvotožena stranka.
Prvostopno sodišče je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je po ugotovitvi nedopustnosti ravnanja delavk drugotožene stranke, saj so tla na hodniku v domu za varstvo odraslih po njihovem čiščenju ostala mokra in spolzka in brez označitve z opozorilno tablo, zaradi česar je prišlo do škodnega dogodka, ocenilo, da je podana krivdna odgovornost drugotožene stranke zaradi ravnanja njenih delavcev.
Prvostopno sodišče je dejansko in materialnopravno pravilno odločilo tudi, da je podana solidarna odgovornost obeh toženk za tožničino škodo, saj je le-ta posledica škodnega dogodka, za katerega nosita odgovornost obe, njunih deležev pa ni bilo mogoče ugotoviti.
pravo intelektualne lastnine - zavarovanje terjatev
VSL0055581
ZIL-1 člen 123, 123/1, 123/2, 123, 123/1, 123/2.
model - varstvo modela - začasna odredba- regulacijska začasna odredba
Predlagana začasna odredba je po vsebini deloma enaka prepovednemu (in odstranitvenemu) zahtevku tožeče stranke. Takšna (ureditvena) začasna odredba pa je dopustna le, če je jasno izkazana nevarnost nastanka nenadomestljive škode, pri čemer je interes tožnika potrebno tehtati z interesi toženca, kar med drugim zahteva presojo, ali bi začasna odredba lahko bila "reverzibilna".
V postopku za izdajo začasne odredbe konkurenca dveh pravic pripelje do kolizije teh pravic. Zato je potrebno vprašanje dopustnosti varstva ene od teh pravic z izdajo začasne odredbe, dokler druga pravica še obstaja, presojati izredno restriktivno in ga dopustiti le v izjemnih primerih.
ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 53, 53/2, 61, 61/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
obrazloženost ugovora - sklep o izvršbi - verodostojna listina
Če je višina posameznih neporavnanih obveznosti in datum njihove zapadlosti razvidna le iz verodostojne listine, ne pa tudi iz samega predloga za izvršbo, pa dolžnici ta verodostojna listina ni bila vročena, potem dolžnica sploh ni mogla preveriti utemeljenosti upnikovega predloga za izvršbo in obrazloženo ugovarjati sklepu o izvršbi.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/2, 149, 152.
odškodninska odgovornost – nesreča pri delu – nevarna dejavnost – objektivna odgovornost – deljena odgovornost – skrbno opravljanje dela
Za škodo, ki jo je tožnik utrpel, ko se mu je pri delu na višini odpel karabin varnostnega pasu, tožena stranka odgovarja objektivno, ker opisano delo predstavlja delo s povečano nevarnostjo. Ker pa tožnik pri uporabi pasu ni bil dovolj skrben in ni preveril, ali je pas popolnoma zaprt, je delno prispeval k nastanku škode in nosi 20 % odgovornosti, 80 % odgovornosti pa nosi tožena stranka.
pogodba o zaposlitvi – pisna oblika – odpoved pogodbe o zaposlitvi – reintegracija
Ne glede na to, da stranki nista sklenili pisne pogodbe o zaposlitvi, je pogodba do odpovedi pogodbe o zaposlitvi nedvomno obstajala, ker je tožnik delal in sicer na delovnem mestu referent prodaje. Iz tega razloga tožena stranka po pravnomočnosti sodbe, s katero je bilo ugotovljeno, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ni imela podlage, da bi tožniku ponujala v podpis novo pogodbo o zaposlitvi, saj je ta že obstajala. Tožnika bi morala pozvati nazaj na delo na prejšnje delovno mesto (delovno mesto referent prodaje).
ZOR člen 154, 154/2, 173, 177, 177/2, 177/3, 154, 154/2, 173, 177, 177/2, 177/3.
odškodninska odgovornost - delodajalec - objektivna odgovornost - oprostitev odgovornosti - deljena odgovornost - nevarna dejavnost - delo na višini - delo na površini - majhna nosilnost
Delo na višini 8 metrov, ki vključuje gibanje po površini z omejeno nosilnostjo (stropu), je nedvomno nevarno delo (predvsem zaradi omejene nosilnosti), saj obstaja pri opravljanju takšnega dela neobičajno velika možnost nastanka škode, ki praviloma tudi ne bo majhna. Iz teh razlogov je tožena stranka objektivno odgovorna tožeči stranki za nastalo škodo. Svoje odgovornosti pa se lahko razbremeni le, če dokaže bodisi višjo silo ali pa, da je škoda nastala (izključno ali delno) zaradi dejanja oškodovanca ali tretje osebe, katerih dejanj pa toženka ni mogla pričakovati in se posledicam izogniti ali jih odvrniti.
zamudna sodba – dejanska podlaga sodbe – materialno pravo
Pasivnost toženca je eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe, ocenjuje pa se kot priznanje dejanskih navedb tožeče stranke. V postopku za izdajo zamudne sodbe zato sodišču dejanskega stanja ni treba ugotavljati, ampak kot podlago zamudne sodbe vzame dejstva, navedena v tožbi. Drugače pa je pri uporabi prava, saj mora sodišče ob upoštevanju procesnih pravil materialno pravo uporabiti na enak način kot takrat, kadar gre za kontradiktorno sodbo.
ZPP člen 112, 112/2, 112/5, 112, 112/2, 112/5. ZIKS-1 člen 70, 70/1, 70, 70/1. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora člen 67, 67/1, 67, 67/1.
pravočasnost pritožbe - zaprta oseba - izročitev vloge upravi zavoda
Oseba, ki ji je odvzeta prostost, se na državne organe, organe lokalnih skupnosti, nosilce javnih pooblastil in organizacij obrača z vlogami za varstvo svojih pravic in pravnih koristi preko zavoda v zaprtih kuvertah. Za osebo, ki ji je odvzeta prostost, se šteje dan, ko izroči vlogo upravi zapora, za dan izročitve sodišču. Ker se pri vložitvi pritožbe zoper sodbo toženec takšnega načina pošiljanja pošte ni poslužil, temveč je pritožbo očitno poslal sam, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je pravočasnost njegove pritožbe zoper sodbo presojalo po II., ne pa po V. odstavku 113. člena ZPP. Datuma, ko naj bi toženec pisanje izročil upravi zavoda, namreč sploh ni mogoče ugotoviti.
Upnik pred sodiščem prve stopnje ni izkazal stroškov poizvedb pri Banki Slovenije in Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, zato ni upravičen do njihove povrnitve.