ZNP člen 37, 159, 160, 37, 159, 160. ZNVP člen 68, 68/1, 68/2, 68/3, 68/4, 68, 68/1, 68/2, 68/3, 68/4. ZPP člen 274, 274/1, 274, 274/1.
listina
Postopek zamenjave delnic z nematerializiranimi vrednostnimi papirji (12. do 4. odst. 68. člena ZNVP) ima tudi naravo posebnega amortizacijskega postopka. Razveljavitve vrednostnih papirjev zato ni treba opraviti v sodnem postopku po določbah ZNP. Izdajatelj vrednostnih papirjev nima pravnega interesa za takšen nepravdni postopek, zato je sodišče prve stopnje predlog pravilno zavrglo.
Tožnika nimata ekonomskega interesa za sodno varstvo posesti z vidika opravičljivosti vzpostavitve prejšnjega posestnega stanja, ki v danem primeru prav gotovo ni ekonomsko upravičeno.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - verjetnost terjatve - komanditna družba (k. d.) - odgovornost komplementarja za obveznosti družbe - subsidiarna odgovornost - zahteva za izpolnitev obveznosti
Upnika komanditne družbe predhodno nista pisno pozvala na izpolnitev denarne obveznosti, ki jo želita v tem postopku zavarovati, temveč le na izpolnitev nedenarne obveznosti, ki jo imata do te družbe, predlog za zavarovanje pa sta vložila direktno proti komplementarju. V konkretnem primeru zato ni podan niti temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve, da je izkazana verjetnost, da terjatev upnikov obstoji ali da jima bo ta zoper dolžnika nastala. priznanju pravic. Odločilno torej ni, ali je terjatev že zapadla, ampak ali je bila izvršena.
ZS člen 104, 104/1, 104/1-2, 104, 104/1, 104/1-2. ZIZ člen 78, 78/2, 78, 78/2. ZPP člen 24, 24/1, 24, 24/1.
krajevna pristojnost - krajevna pristojnost
Upnik je potem, ko je bila zadeva odstopljena Okrajnemu sodišču v Črnomlju umaknil prvo predlagano sredstvo izvršbe - rubež, cenitev in prodajo nepremičnin. Izvršilni postopek je zato Okrajno sodišče v Črnomlju v tem delu oz. glede tega izvršilnega sredstva pravilno ustavilo. Predmetni izvršilni postopek po pravnomočnosti navedenega sklepa torej teče le še glede ostalih predlaganih izvršilnih sredstev in je zato potrebno uporabiti pravila o določitvi krajevne pristojnosti sodišča glede na preostala izvršilna sredstva, v konkretnem primeru najprej glede na drugo predlagano izvršilno sredstvo - rubež in prodajo premičnih dolžnikovih stvari, glede katerih pa upnik ni navedel, kje se nahajajo. Zato je potrebno uporabiti določbo 2. odstavka 78. člena ZIZ, po katerem je v tem primeru izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno ali začasno prebivališče oz. sedež, torej v tej pravdni zadevi Okrajno sodišče v Ljubljani.
Za skrito napako (prvi odstavek 482. člena ZOR) gre namreč tudi v primeru, ko je tožnik ob nakupu avtomobila sicer vedel za vse lastnosti avtomobila, ki jih je naštelo sodišče prve stopnje, ni pa vedel za to, da te lastnosti predstavljajo napako oziroma da je avtomobil zaradi teh lastnosti tehnično neizpraven.
stvarno pravo - obligacijsko pravo - zavarovanje terjatev
VSL49411
ZTLR člen 63, 63/4, 63, 63/4. ZOR člen 972, 972. ZZK člen 1, 1/3, 4, 53, 1, 1/3, 4, 53.
zastavna pravica - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - hipoteka
Po določbi 3. odst. 13. čl. Zakona o zemljiški knjigi (Ur.l. RS št. 33/95 - ZZK) se terjatev, ki je zavarovana s hipoteko, vpiše tako, da se označi s številom denarnih enot, na katere se glasi v skladu z veljavnimi predpisi. Po določbi 4. odst. istega člena se v primeru dogovorjenih obresti vpiše tudi višina obrestne mere. Pravila terjajo opis zavarovane terjatve z opredelitvijo pravnega razmerja, iz katega zavarovana terjatev izvira, njeno višino in roke zapadlosti. Z vpisom v zemljiško knjigo se obligacijska pravica ne ustanavlja, niti ne spreminja, ustanavlja se le stvarna pravica. zato je identifikaciji obsega zavarovane terjatve zadoščeno, če se opis sklicuje na podroben opis v obligacijskem aktu, torej pogodbi med strankama (primerjaj komentar k 53. čl. ZZK na strani 259 izdaje Gospodarskega vestnika, Ljubljana 1998).
Zavarovanje posojil sodi med primere, ko se prav zaradi neobstoja vseh elementov za izračun terjatve v času sklenitve razmerja (in vpisu hipoteke kot pogodbeno dogovorjenega zavarovanja posojila) v zemljiško knjigo vpiše znesek glavnega dolga in višina eventualno dogovorjene obrestne mere, vendar se vpisana hipoteka razteza tudi na morebitne obveznosti, ki nastanejo med zastavnim upnikom in dolžnikom po sklenitvi zastavne pogodbe, a izvirajo iz istega obligacijskopravnega razmerja in zapadejo pred poravnavo s hipoteko zavarovane obveznosti (primerjaj 972. čl. ZOR). Smisel hipoteke je v varovanju upnikove terjatve do njene popolne poravnave (glej 4. odst. 63. čl. Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - Ur.l. SFRJ št. 6/80, Ur.l. RS št. 4/91, ZTLR).
Zakon o obrambi in zaščiti (ZOZ) člen 18, 18. ZOR člen 154, 154.
odgovornost države - služenje vojaškega roka
Služenje vojaškega roka ter služenje v rezervni sestavi je z zakonom določena dolžnost vseh moških državljanov, ki so sposobni za vojaško službo. Tožnik torej ni postal vojak po lastni volji in država je po 18. členu Zakona o obrambi in zaščiti odgovorna za škodo, ki mu je nastala pri izvrševanju vojaške dolžnosti. To določbo je potrebno uporabiti v zvezi s 154/1 členom ZOR, saj je država opustila dolžno nadzorstvo nad tožnikom in se zato ne more razbremeniti krivde zaradi okoliščine, da je tožnik povzročil škodo sam na sebi (poskus samomora).
Tožeča stranka je objekte gradila ob vednosti in izrecnem dovoljenju tožene stranke, saj ji je slednja v ta namen zemljišče dala z odločbami v uporabo in ji kasneje izdajala tudi druga potrebna upravna dovoljenja in soglasja. Zato je tožena stranka dolžna izdati tožeči stranki listino, na podlagi katere bo mogoče vknjižiti pravico uporabe na tožečo stranko.
Stroški odvetniškega zastopanja v postopku izplačila zavarovalnine pred pravdo niso škoda, ampak predpravdni stroški. Zato se ti stroški ne morejo uveljavljati kot samostojen tožbeni zahtevek.
ZOR člen 271, 279, 279/3, 361, 362, 372, 372/1, 271, 279, 279/3, 361, 362, 372, 372/1. ZDR člen 112, 112/1, 112/2, 112/3. ZPP člen 286, 286/2, 337, 337/1, 286, 286/2, 337, 337/1.
ugovor zastaranja - zakonite zamudne obresti
Tožena stranka je prekludirana glede uveljavljanja ugovora zastaranja zamudnih obresti, ki ga je podala šele v pritožbi, saj sme po 1. odst. 337. čl. ZPP pritožnik navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oz. predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oz. do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz 2. odst. 286. čl. ZPP.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vrtcih in šolah v plačilne razrede (1996) člen 30, 30/2. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu v plačilne razrede (1996) člen 15, 15/2.
napredovanje učiteljev - pogoji za napredovanje - izpolnjevanje pogojev za napredovanje - izredno napredovanje - enakost pred zakonom
Ker je bilo v postopku pred sodiščem prve stopnje ugotovljeno, da je tožnica izpolnjevala pogoje za izjemno napredovanje na podlagi Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu v plačilne razrede (Ur. l. RS, št. 41/94, 49/95, 66/96), vendar zaradi omejitve možnosti izjemnih napredovanj, katere je pravilnik omejil na 15 % zaposlenih strokovnih delavcev v javnem zavodu, tožnica ni izjemno napredovala, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je razveljavilo izpodbijani odločbi tožene stranke in ob ugotovitvi, da tožnica izpolnjuje pogoje za izjemno napredovanje, naložilo toženi stranki priznanje in izplačilo razlike v plači med II. in V. plačilnim razredom za vtoževano obdobje. Navedena določba citiranega pravilnika predstavlja kršitev ustavnega načela jamstva enakosti pred zakonom. Načelo enakega obravnavanja državljanov kot del ustavnega načela enakosti pred zakonom ima namreč močnejšo pravno veljavo kot administrativna pravilniška določba o deležu zaposlenih, ki lahko izjemoma napredujejo.
odpravnina - izračun osnove za odmero odpravnine - bolniški stalež
Za izračun odpravnine po 36.f čl. ZDR se upošteva izhodiščna plača za V. tarifni razred, do katere bi bila tožnica upravičena zadnje tri mesece pred prenehanjem deovnega razmerja, če bi delala, saj je bila tožnica več kot leto dni v bolniškem staležu in je prejemala nadomestilo plače.
Ker med prvotno postavljenimi stavkovnimi zahtevami, ki so se nanašale na odpravo nadurnega dela, in stavkovnimi zahtevami iz kasnejše stavke, ki se nanašajo na takojšnjo odpravo vseh izrečenih ukrepov začasne odstranitve delavca z dela, na umik vseh zahtevkov za uvedbo disciplinskega postopka in na plačilo razlike zaradi suspenzov, ni vzročne zveze (in uvedba disciplinskih postopkov in začasno odstranitev delavk z dela ni posledica nespoštovanja predlagatelja do prvotnega dogovora), nasportovanje delavcem takim ukrepom ne more biti zakoniti razlog za novo stavko, saj v tem primeru ne gre za uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic delavcev ter interesov z dela, v skladu z določilom 1. čl. Zakona o stavki - ZSTK.
Z dnem vložitve pritožbe zoper sodbo istočasno nastane za pritožnika taksna obveznost za navedeno vlogo. Kasnejši umik pritožbe na taksno obeznost ne vpliva.
ZZV člen 134a, 134a. ZOR člen 154, 154/1, 154, 154/1.
krivdna odgovornost - huda malomarnost
Huda malomarnost je skrajna nepazljivost; pomeni zanemarjanje tiste pazljivosti in skrbi, ki se pričakuje od vsakega povprečnega človeka. Glede na to, da se v civilnem pravu ne domneva, jo je dolžna dokazati tožeča stranka (po 1. odst. 154. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih se domneva samo najmilejša stopnja krivde (navadna malomarnost)). Tudi če bi se povprečen voznik moral zavedati možnih posledic zaviranja, to za zaključek, ali je podana huda malomarnost zavarovanca tožene stranke, ne zadostuje. Posledice močnega zaviranja se namreč ne nanašajo na sfero krivde (torej tudi hude malomarnosti), pomembno je le, zakaj je do njega prišlo.
Terjatev iz naslova odpravnine zaradi prenehanja delovnega razmerja nastane z začetkom stečaja, zato je ni mogoče enačiti s terjatvami, ki so obstajale pred uvedbo stečajnega postopka. Izdatke iz naslova odpravnin je šteti med stroške stečajnega postopka, takih terjatev pa ni potrebno prijavljati v skladu s 137. členom ZPPSL. Drugi odst. 18. člena ZJPSRS res določa, da je pogoj za pridobitev pravic v primeru, če je nad delodajalcem začet stečajni postopek, da je upravičenec svoje pravice prijavil v rokih in način določen v ZPPSL za prijavljanje terjatev. Ker terjatve delavcev iz naslova odpravnine niso nastale do začetka stečajnega postopka nad delodajalcem, temveč so posledica stečaja, dejansko pomenijo strošek stečajnega postopka.
invalidsko in pokojninsko zavarovanje - dodatek za pomoč in postrežbo - varstveni dodatek
Pogoja "stalnega prebivanja v tujini" iz 3. odst. 186. člena ZPIZ-1, ko se upravičencu varstveni dodatek in dodatek za pomoč in postrežbo ne plačujejo (transformirajo) v tujino, ni mogoče enačiti s formalno prijavljenim stalnim bivališčem v Sloveniji. Gre za vprašanje dejanskega bivanja v R Sloveniji in če je to prepričljivo dokazano (urejen status tujca, nakazovanje pokojninskih dajatev na račun LB...), ni pogojev za ustavitev izplačevanja dodatka za pomoč in postrežbo in varstvenega dodatka tujcem.
Upnikove stroške, ki jih je le-ta imel s plačilom računa za poizvedbe o dolžnikovem bivališču in premoženju, ki jih je zanj opravila detektivska agencija, lahko sodišče naloži v plačilo dolžniku le, če ugotovi, da so bili ti stroški v konkretnem primeru potrebni za izvršbo in upnik do podatkov ni mogel priti na drug način.