Na podlagi 387/2 člena ZOR je mogoče dolg pripoznati ne le z upniku dano izjavo, marveč tudi posredno. Zato bi bilo mogoče upoštevati tudi pripoznanje dolga, podano v dopisu, ki sicer ni bil naslovljen na tožečo stranko, ampak je bil slednji poslan le v vednost. Toda, ker je vsebina tega dopisa povsem splošna in iz nje ni razvidna pripoznava dolga, katerega plačilo zahteva tožeča stranka v tem postopku, pripoznava dolga ni izkazana.
Z razveljavitvijo sklepa o prenehanju delovnega razmerja je vzpostavljeno stanje, kakršno je bilo pred navedeno odločitvijo tožene stranke. To pomeni, da je tožena stranka dolžna tožniku za čas od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do izteka pogodbe o zaposlitvi, po kateri je bil napoten na delo v tujino, oz. do dokončne razporeditve na drugo delovno mesto v Sloveniji, izplačati nadomestilo plače, kot bi ga prejel, če bi v tem obdobju delal v tujini. Gre za povračilo škode, ki je tožniku nastala zaradi ravnanja tožene stranke. Ker pa tožnik v tem času ni delal v tujini, je upravičen le do tolarske protivrednosti deviznega nadomestila plače glede na to, da je plačilno sredstvo v Republiki Sloveniji tolar.
Odločitev sodišča, ki je toženčevo pasivnost (tožbene dejanske podlage niti po opozorilu sodišča ni ustrezno dopolnil, da bi bila sposobna za obravnavo) sankcioniralo z zavrženjem nepopolne vloge, je pravilna.
ZIZ člen 82, 82/3, 82/4, 82/5, 82, 82/3, 82/4, 82/5. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 36, 36/1, 70, 36, 36/1, 70.
obvestilo o rubežu
Izvršitelj nima zakonske dolžnosti, da pred opravo rubeža o njem obvesti dolžnika. Taka dolžnost zaradi procesne posledice (če se upnik rubeža ne udeleži, sodišče izvršbo ustavi) obstoji le do upnika. Dolžnika, ki ni bil navzoč, izvršitelj o rubežu obvesti naknadno.
KZ člen 208, 208/2, 208/3, 208/4. ZVD člen 30. Pravilnik o varstvu pri gradbenem delu (1968) člen 13.
kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost - ogrožanje varnosti pri delu - opustitveno ravnanje - vzročna zveza - sprememba obtožnega predloga na glavni obravnavi - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - nasprotje med izrekom in razlogi
Pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov v zaključke sodišča prve stopnje in so neutemeljene pritožbene navedbe, češ da ni podana vzročna zveza med opustitvenim ravnanjem obd. A. A. in nesrečo pri delu, pri čemer naj izpodbijana sodba tudi ne bi imela razlogov v zvezi z opustitvijo pismenega dogovora. Sodišče prve stopnje je ob natančni oceni zagovora in izvedenih dokazov prepričljivo in izrecno zaključilo, da bi vsebina manjkajočega pisnega dogovora morala urediti varno opravljanje dela delavcev in bagerista, s poudarkom na obveznem zavarovanju delavcev pred zrušenjem strojno izkopanih sten rova, ne glede na samo organizacijo dela. Okoliščine, da naj bi bagerist G. G. delal pod nadzorom soobdolženega B. B. in bil v kritičnem trenutku odmaknjen, A. A. pa sploh ni bil prisoten na gradbišču, v ničemer ne vplivajo na pravilno oceno sodišča prve stopnje v zvezi z očitano kršitvijo 30. člena Zakona o varnosti pri delu, pritožbene navedbe, ki poizkušajo neuspešno zmanjšati pomembnost vsebine tega sporazuma, pa so neutemeljene.
1. Hipotekarni dolžnik (zastavitelj), ki ni obenem osebni dolžnik, s sklenitvijo pogodbe o hipoteki ne postane avtomatično dolžnik iz obligacijskega razmerja. Njegova obveznost je (le), da dopusti izvršbo v zastavljeno nepremičnino (prim. 63. čl. Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, v nadaljevanju ZTLR). Res se te obveznosti lahko razbremeni tako, da plača zapadlo zavarovano terjatev. 2. A to je pravica hipotekarnega dolžnika, ki ni obenem osebni dolžnik, ne pa njegova dolžnost (prim. 409. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih v nadaljevanju ZOR). 3. Če tožeča stranka sodno uveljavljano pravico že ima (981. čl. ZOR), ji sodba o neutemljenosti tožbenega zahtevka, da se ji dovoli realizacijo pravice, namreč prodati premičnine na javni dražbi, uveljavitev pravice prepoveduje, ker ji to pravico pred njeno realizacijo vsebinsko odreka.
S pogodbo o zaposlitvi sta stranki določili delovne obveznosti tožnika (čl. 3) ter plačo in nadomestila za tožnikovo opravljanje dela (7. čl.). Tožniku poleg osnovne plače pripada tudi plača na podlagi delovne uspešnosti, ki jo določa direktor mesečno in se ugotavlja na podlagi ocene izvajanja delovnih nalog, količine opravljenega dela, kvalitete opravljenega dela, izvajanja racionalizacijskih ukrepov, planskih aktov ter drugih ukrepov, ki jih določa splošni akt družbe in ta pogodba. Ker tožena stranka nima izdelanega posebnega dodatnega internega akta, ki bi merila za določanje delovne uspešnosti delavcev natančneje definiral, za tožnika pri določanju delovne uspešnosti neposredno veljajo določbe pogodbe o zaposlitvi, še posebej, ker ima tožnik sklenjeno individualno pogodbo o zaposlitvi.
Presoja o posledici, predvideni v 1. odst. 8. čl. ZST, v konkretnem primeru terja upoštevanje določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) o predpostavki za pravna sredstva, ki zadevajo obveznost plačila sodne take.
ZPP določa drugače glede predpostavke plačila sodne takse za uveljavitev pravice do pritožbe : Do tega rezultata nas pripelje sklepanje po nasprotnem razlogovanju: če je zgolj za dve vrsti postopka v ZPP predpisano, da je pravica do pritožbe odvisna od predhodnega plačila sodne takse, druge vrste postopka te predpostavke nimajo.
ZDR člen 17, 18. ZPP člen 286, 286/2, 337, 337/1, 286, 286/2, 337, 337/1.
prenehanje delovnega razmerja - prevzem delavca
1. Med toženo stranko in bivšim delodajalcem tožnika X. d.o.o. ni bil sklenjen sporazum o prevzemu delavcev. Tožnik je kljub sklepu bivšega delodajalca na novo sklenil delovno razmerje s toženo stranko za določen čas, na podlagi sklepa o izbiri in pogodbe z dne 3.6.1996, ki ju je tudi podpisal. Tožnik tega, da ni bil podan zakonit razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas po 17. členu ZDR, ni uveljavljal v postopku pred prvostopnim sodiščem, temveč šele s pritožbo, česar glede na prepoved navajanja novih dejstev in dokazov po 2. odstavku 286. člena ZPP pritožbeno sodišče po 1. odstavku 337. člena ZPP ne more upoštevati. 2. Delovno razmerje za določen čas ni prešlo v nedoločen čas po 18. členu ZDR, saj tožnik ni delal pri toženi stranki po izteku pogodbe dne 3.12.1996, ampak mu je ta izključno zaradi izrabe dopusta in bolniškega staleža podaljšala delovno razmerje do 24.1.1997.
odškodnina - odgovornost delodajalca - nesreča pri delu
Sekanje drv s sekiro ne pomeni nevarne dejavnosti in zato ni podana objektivna odgovornost tožene stranke. Ker je sodišče prve stopnje zaključilo, da je krivdna odgovornost tožene stranke podana v celoti, ker ni zagotovila varnih delovnih prostorov in sredstev za delo ter zaščitnih sredstev, ki ustrezajo predpisom o varstvu pri delu in zagotavljajo delavcem varno delo, ni pa ugotavljalo, ali je bil tudi tožnik soodgovoren za nastalo poškodbo (ali je ravnal skrbno kot dober gospodar oz. tudi sam poskrbi za svoje zdravje in svojo varnost), kar bi lahko imelo za posledico deljeno odgovornost za nastalo škodo, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
Ker se je sodišče pri odločitvi o podlagi tožbenega zahtevka ukvarjalo le z vprašanjem krivde tožene stranke, ni pa se opredelilo do vprašanja vzročne zveze, ni postopalo zakonito. Skladno z 315. čl. ZPP, vmesna sodba predstavlja odločitev o podlagi tožbenega zahtevka. V primeru odškodninske tožbe to predpostavlja odločitev o obstoju vseh predpostavk odškodninske odgovornosti (nedopustnega škodnega dejanja, vzročne zveze, odškodninske odgovornosti in vsaj verjetnega obstoja škode) in se sodba pravilno glasi na ugotovitev, da je zahtevek tožnika za plačilo konkretnega zneska tolarjev po podlagi utemeljen, oz. da ta podlaga obstoji.
ZPP (1977) člen 421, 421/2, 421, 421/2. ZIZ člen 42, 42/4, 42, 42/4.
obnova postopka - pravnomočnost - vročitev sodbe
Vloge, v kateri stranka navaja, da ji sodba ni bila vročena, ni mogoče obravnavati kot predlog za obnovo postopka, temveč glede na svojo vsebino predstavlja predlog za razveljavitev neutemeljenega potrdila o pravnomočnosti.
Pogoj za dovoljenost sodne nepremičninske izvršbe za izterjavo davkov je, da upnik pred tem v upravni izvršbi neuspešno uporabi vsa ostala izvršilna sredstva oziroma je izvršba na vseh ostalih v 1. odstavku 48. člena ZDavP navedenih predmetih izvršbe neuspešna. Ker je v konkretnem primeru za izterjavo iste terjatve v teku upravna izvršba na dolžnikovo plačo, na podlagi katere dolžnik upnici odplačuje svoj dolg, kljub temu, da slednji zaradi pripisovanja zamudnih obresti glavnici ves čas narašča, nepremičninska izvršba ni dovoljena.
stroški - povrnitev pravdnih stroškov - uspeh v pravdi - zavrženje tožbe
Če je tožeča stranka ob vložitvi tožbe imela pravni interes za tožbo, pa se tekom pravdnega postopka zaradi okoliščin, nastalih med postopkom, izkaže, da tožeča stranka pravnega interesa za tožbo nima več, zaradi česar sodišče tožbo zavrže, se šteje, da je tožeča stranka v pravdi popolnom propadla in mora zato toženi stranki povrniti njene pravdne stroške.
Če so dela, ki predstavljajo motilno dejanje, v okviru tistih, ki so dovoljena na podlagi gradbenega dovoljenja, je izključena samovolja oziroma protipravnost dejanja.
Ob ugotavljanju izgubljenega dobička kot vrnitve pravno priznane škode, ustvari sodišče hipotetičen položaj, kakšen dobiček bi oškodovanec ustvaril, če bi ne bilo škodnega dogodka. Pri ustvarjanju (ugotavljanju) tega hipotetičnega dejanskega stanja pa mora paziti, da to ne nasprotuje pravnemu redu (Glej tudi načelno pravno mnenje - VS SRS z dne 27.6.1989).
ZIKS člen 145a, 145a. ZDen člen 66, 66. ZZK člen 21, 21.
vknjižba lastninske pravice - vrnitev zaplenjenega premoženja - listina, primerna za vpis v zemljiško knjigo
Ker odločba kazenskega sodišča o razveljavitvi odločbe kazenskega sodišča o zaplembi premoženja ne vsebuje označbe nepremičnine, na kateri bi se naj vzpostavilo prejšnje stanje, predlagateljica pa ni sprožila postopka pri nepravdnem sodišču po ZIKS, zemljiškoknjižbo sodišče ni moglo dovoliti predlaganega vpisa, s katerim bi se izbrisala lastninska pravica na državo in vzpostavila lastninska pravica na neutemeljeno obsojenega.
ZOR člen 60, 61, 65, 60, 61, 65. ZDR člen 100, 100/1, 100/1-2.
prenehanje delovnega razmerja - sporazum - napaka volje
Ravnanja direktorja tožene stranke ni mogoče opredeliti kot nedopustno grožnjo v smislu določb 60. člena ZOR, zaradi česar bi bilo mogoče sporazum o prenehanju delovnega razmerja zaradi napake v volji razveljaviti. Če oseba, ki je pooblaščena za sprožitev disciplinskega postopka, delavcu nakazuje, da bo takšen postopek sprožila, je grožja zakonita in ni nedopustna. Navedeno tudi ne pomeni, da je bila pri sklenitvi sporazuma o prenehanju delovnega razmerja podana bistvena zmota v smislu določb 61. člena ZOR ali pa, da je tožena stranka tožnika s prevaro spravila v zmoto, da je ta v svojo škodo sklenil sporazum o prenehanju delovnega razmerja (65. člen ZOR).
ZDR člen 103. ZDSS člen 22, 22/2, 22, 22/2. ZPP člen 154, 154.
disciplinski postopek - stroški postopka
Delavcu, zoper katerega je ustavljen disciplinski postopek, pripadajo stroški disciplinskega postopka. Tovrstne denarne zahtevke delavec uveljavlja direktno s tožbo pred sodiščem v skladu z 2. odst. 83. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Ur.l. SFRJ št. 60/89 in 42/90).