• Najdi
  • <<
  • <
  • 10
  • od 50
  • >
  • >>
  • 181.
    VDS sodba Psp 229/2002
    8.11.2002
    socialno varstvo
    VDS02602
    ZPIZ člen 185, 185/3, 185, 185/3. ZPP člen 4, 4/1, 4, 4/1.
    pokojninsko zavarovanje - kršitev določb postopka - načelo ustnosti postopka
    V obravnavani zadevi prvostopenjsko sodišče s spisom ZPIZ-a ni razpolagalo v obdobju od 29.10.2001 do 18.4.2002 (ko je bil priložen k drugemu spisu, saj je imel tožnik več sporov). Nevedeno ni odločilno, ker v tem obdobju sodišče ni opravilo nobene od obeh obravnav. Iz obravnavnega zapisnika je razvidno, da so se v soglasju s tožnikom šteli za prebrane vsi doslej izvedeni dokazi (torej tudi dokumentacija v tem upravnem spisu), zato ne gre za kršitev načela ustnosti po 1. odst. 4. čl. ZPP.

    Za obravnavanje tožnikove zadeve ni odločilno, kakšno pokojnino (upoštevajoč nadure) ima njegova nekdanja sodelavka, saj gre pri oblikovanju pokojninske osnove z upoštevanjem plače za delo preko polnega delovnega časa za popolnoma različen pravni institut od instituta po 3. odst. 185. čl. ZPIZ (naknadno izplačana ali ugotovljena plače, ki se upošteva pri pokojninski osnovi).

     
  • 182.
    VDSS sodba Pdp 291/2001
    8.11.2002
    DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS01936
    Kolektivna pogodba za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 62. Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo člen 33.
    znižanje plače - kolektivna pogodba
    V primeru znižanja plač gre lahko za dve vrsti tožbenih zahtevkov. Delavec lahko uveljavlja razliko med izplačano plačo in plačo po tarifnem delu kolektivne pogodbe, pri čemer mora sodišču predložiti plačilne liste in izračun mesečnih plač po kolektivni pogodbi. Če pa zahteva le izplačilo po listinah, ki jih je izdala tožena stranka, je potrebno ugotoviti, ali so listine izdane zakonito ali ne. V primeru zakonitega znižanja plač, je delavec upravičen do zneskov iz listin le v primeru lastninjenja in stečaja, v primeru nezakonitega znižanja pa bi delavec lahko uveljavljal izplačilo iz listin.
  • 183.
    VDS sklep Pdp 1580/2001
    8.11.2002
    DELOVNO PRAVO
    VDS01918
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1, 339, 339/2, 339/2-1.
    sestava senata - sestava senata - absolutna bistvena kršitev določb postopka
    Kadar se stranke strinjajo, da sodišče odloči brez nove glavne obravnave na seji senata, morajo pri odločanju na seji senata sodelovati isti sodniki, kot na glavni obravnavi, sicer je podana absolutna bistvena kršitev postopka po 1. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.

     
  • 184.
    VDSS sklep Pdp 1230/2001
    8.11.2002
    DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VDS02322
    ZDR (1990) člen 7, 7/4. ZOR člen 103, 103/1, 105, 105/1, 109.
    prenehanje pogodbe o zaposlitvi po volji delavca - konkurenčna klavzula - ničnost pogodbenega določila - plačilo
    9. člen pogodbe o zaposlitvi, ki določa, da je delavec dolžan družbi povrniti vse morebitne stroške dodatnega izobraževanja in izpopolnjevanja, ki mu jih je plačala družba v zadnjih dveh letih zaposlitve ter odmeno za pridobljeno tehnično-tehnološko znanje v družbi v pavšalnem znesku 5.000 DEM v SIT protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila v primeru, da mu delovno razmerje preneha po njegovi volji ali krivdi, ne predstavlja dopustnega dogovora o konkurenčni klavzuli. Ta določba namreč ne vsebuje niti zaveze delavca, da določen čas po prenehanju delovnega razmerja ne bo uporabljal znanja, ki jih je pridobil v času delovnega razmerja pri delodajalcu, če bi to za delodajalca pomenilo konkurenco, niti zaveze delodajalca, da bo za spoštovanje konkurenčne klavzule delavcu plačal določeno odmeno.

    Obveznost kateregakoli plačila ne sme biti vezana na način prenehanja delovnega razmerja, saj le-to delavcu lahko preneha samo v primerih in ob pogojih, določenih z zakonom. Veljavna delovnopravna zakonodaja ne predvideva, da delodajalec delavcu lahko naloži drugačne ali dodatne obveznosti, če mu delovno razmerje preneha po njegovi volji ali krivdi.
  • 185.
    VDS sodba Pdp 2075/2001
    8.11.2002
    DELOVNO PRAVO
    VDS01792
    ZDR člen 100, 100/1, 100/1-13.
    prenehanje delovnega razmerja - disciplinski ukrep - vročitev sklepa - datum prenehanja delovnega razmerja
    Sodišče je na podlagi 13. točke 1. odst. 100. člena ZDR utemeljeno zaključilo, da je tožniku prenehalo delovno razmerje z dnem dokončnosti sklepa o izrečenem disciplinskem ukrepu. Ker se je tožnik izmikal vročitvi dokončnega sklepa, mu je tožena stranka vročila delovno knjižico en mesec po sprejetju dokončne odločbe o disciplinskem prenehanju delovnega razmerja. Zato se tožnik ne more sklicevati na to, da mu zaradi nevročitve dokočne odločbe disciplinskega organa delovno razmerje sploh še ni prenehalo. Nevročitev dokončnega sklepa je sodišče upoštevalo pri začetku teka roka za sodno varstvo in zavzelo stališče, da delavec ne more biti pri vložitvi tožbe prekludiran, če mu ni bila pravilno osebno vročena dokočna odločba disciplinskega organa. Na datum prenehanja delovnega razmerja pa nevročitev dokončne odločbe ne vpliva, če je delavec o načinu prenehanja delovnega razmerja drugače seznanjen. Za določitev datuma prenehanja delovnega razmerja je pravno pomembna okoliščina, da je bil tožnik s konkludentnim dejanjem seznanjen z odpovedjo in s pričetkom njenega učinkovanja, saj ni prihajal več na delo in je s tem dokončni sklep o prenehanju delovnega razmerja (čeprav ni bil osebno vročen) pričel učinkovati. Sicer pa pozitivna delovno-pravna zakonodaja ne določa, da delavcu preneha delovno razmerje z dnem vročitve dokončnega sklepa o prenehanju delovnega razmerja, kot je to včasih določal 113. člen Temeljnega zakona o delovnih razmerjih (Ur.l. SFRJ št. 12/70, prečiščeno besedilo), ampak govori le o dokončnosti sklepov (1. odst. 100. člena ZDR).

     
  • 186.
    VDS sodba Pdp 1188/2001
    8.11.2002
    DELOVNO PRAVO
    VDS02331
    ZOR člen 354, 356, 354, 356.
    prenehanje delovnega razmerja - sporazum - izpolnitev obveznosti
    S sporazumom o prenehanju delovnega razmerja sta se stranki dogovorili o medsebojnih pravicah in obveznostih v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki in sta se dolžni sporazuma držati. Ta zaveza bi prenehala le, ko bi prenehala obveznost. V skladu z določbami ZOR je to lahko z izpolnitvijo ali v drugih, z zakonom določenih primerih (295. čl. ZOR). Ker tožena stanka ni predložila dokazov, da je izpolnila svoje obveznosti oz. da je prišlo do prenehanja njene obveznosti do tožnika na drug način (pobot, odpust dolga, prenovitev, združitev, nemožnost izpolnitve,...), je dolžna tožeči stranki svojo obveznost iz navedenega sporazuma poravnati.

    Ne gre za nemožnost izpolnitve tožene stranke, če tožnik vnovči akceptni nalog, kar naj bi prekinilo poslovanja tožene stranke. Skladno z ZOR (členi od 354 do 356) gre za nemožnost izpolnitve, če postane izpolnitev nemogoča zaradi okoliščin, za katere dolžnik ne odgovarja. Neugodno finančno stanje dolžnika ne predstavlja razloga za prenehanje obveznosti po citiranih členih.

     
  • 187.
    VDS sklep Pdp 1862/2001
    8.11.2002
    DELOVNO PRAVO
    VDS01920
    ZPP člen 189, 189/2, 274, 274/1, 276, 276/1, 339, 339/2, 339/2-12, 354, 354/2, 189, 189/2, 274, 274/1, 276, 276/1, 339, 339/2, 339/2-12, 354, 354/2.
    tožba - pooblastilno razmerje - litispendenca - zamudna sodba - absolutna bistvena kršitev določb postopka
    1. Po določbi 276. člena ZPP mora sodišče tožbo vročiti toženi stranki, da ta nanjo odgovori, pri čemer skladno z 1. odstavkom 189. ZPP člena pravda začne teči z vročitvijo tožbe tožencu. Ker tožena stranka ob pošiljanju odgovora na tožbo pooblaščenca tudi teoretično še ni mogla pooblastiti, saj pravda glede na določilo 1. odstavka 189. člena še ni začela teči, je neutemeljno sklicevanje pooblaščenca tožene stranke v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, da bi moralo sodišče prve stopnje tožbo vročiti njemu.

    2. Tožnik je identičen zahtevek kot v tem individualnem delovnem sporu postavil v drugemu sporu, zato bi moralo sodišče prve stopnje zaradi litispendence tožbo zavreči, kot to določa 3. odst. 189. člena ZPP.

     
  • 188.
    VSL sklep I Cpg 27/2001
    7.11.2002
    obligacijsko pravo
    VSL04482
    ZOR člen 12, 16, 358, 358/1, 358/4, 12, 16, 358, 358/1, 358/4.
    dolžnik - odpovedni rok - odpoved
    Trajno dolžniško razmerje, kakršno se (nesporno) zatrjuje tudi glede pogodbe o poslovnem sodelovanju med pravdnima strankama, se po določbi 1. odstavka 358. člena ZOR lahko prekine z odpovedjo. Ker odpovednega roka pravdni stranki v svojem poslovnem razmerju nista določili, bi odpovedano obligacijsko razmerje prenehalo po preteku z zakonom določenega običajnega oziroma primernega roka (4. odstavek istega člena). Vendar pa, kot pritožba pravilno opozarja, v konkretnem primeru ni šlo za enostransko izjavo tožene stranke, kot opcije, ki jo po tem pravnem določilu ima. Šlo je za njen odstop od pogodbe, ker naj bi tožnik kršil poslovne običaje in povzročal škodo zaradi česar bi se v posledici ne mogel sklicevati na pravico do primernega odpovednega roka po 4. odstavku 358. člena ZOR.

     
  • 189.
    VDS sodba Pdp 1208/2001
    7.11.2002
    DELOVNO PRAVO
    VDS01941
    SKPG člen 43, 43.
    plača - opredelitev zneska
    Če delodajalec v splošnem aktu osnovno plačo opredeli tako, da je izhodišče za obračun plače le 50 % v pogodbi o zaposlitvi dogovorjene osnovne plače, razlika od 50% do 100% pa je odvisna od doseženih rezultatov in osebne ocene delavca, je to v škodo delavca in v neskladju z opredelitvijo pojma osnovne plače v 43. čl. SKPGd, zato je taka določba splošnega akta delodajalca neupoštevna.

     
  • 190.
    VDS sklep Pdp 1362/2000
    7.11.2002
    DELOVNO PRAVO
    VDS01904
    ZPP člen 187, 187.
    subjektivna sprememba tožbe - soglasje strank
    Tožnik je razširil tožbo na drugotoženo stranko potem, ko se je prvotožena stranka že spustila v obravnavanje glavne stvari, zato bi bila takšna sprememba tožbe dopustna le, če bi z njo soglašali obe toženi stranki (187. čl. ZPP). Ker sta za spremembo tožbe v konkretnem primeru potrebni soglasji obeh toženih strank kumulativno, sodišče prve stopnje spremembe pravilno ni dovolilo, saj drugotožena stranka vanjo ni privolila.

     
  • 191.
    VDS sodba in sklep Pdp 1695/2000
    7.11.2002
    DELOVNO PRAVO
    VDS01834
    ZObr člen 109, 109/1, 109/2, 109, 109/1, 109/2.
    razporeditev
    Zakon o obrambi (ZObr - Ur.l. RS št. 82/94) v 1. odst. 109. člena določa, da se določbe v zvezi z ustrezno stopnjo splošne izobrazbe za poklicno delo v vojski ne uporabljajo za tiste, ki so bili pripadniki stalne sestave Teritorialne obrambe na dan 18.7.1991 in so ob uveljavitvi tega zakona imeli najmanj 15 let skupne zavarovalne dobe. Sodišče prve stopnje je pravilno tolmačilo omenjeno določbo 109. člena ZObr (1. in 2. odst.), da je potrebno upoštevati le stalno razporeditev pripadnika stalnega sestava slovenske vojske na določeni dolžnosti in ne morebitno začasno razporeditev na drugo dolžnost. Ker je bil tožnik stalno razporejen na dolžnost X, za katero se zahteva V. stopnja strokovne izobrazbe, je bil po določbi 109. člena ZObr upravičen do razporeditve na dolžnost X. Nikakor pa ne more biti razporejen na dolžnost Y., na katero je bil razporejen le začasno in za katero se zahteva VI. stopnja strokovne izobrazbe.

     
  • 192.
    VDS sklep Pdp 997/2002
    7.11.2002
    DELOVNO PRAVO
    VDS01869
    ZTPDR člen 58, 58/1, 58/3.
    prenehanje delovnega razmerja - disciplinski ukrep - kršitev določb postopka - kolektivna pogodba
    Čeprav je tožena stranka pri pravni kvalifikaciji hujše kršitve delovne obveznosti izhajala neposredno iz določbe 1. odstavka 58. člena ZTPDR, izpad pravilne pravne kvalifikacije (po 3. odst. 58. čl. ZTPDR) v odločbi delodajalca še ne pomeni bistvene kršitve postopka oz. zmotne uporabe materialnega prava. Če se disciplinski organ v izpodbijanem sklepu ne sklicuje na KP dejavnosti, delavec pa je, upoštevajoč zakon in KP dejavnosti, hujše kršil delovne obveznosti, ki so kot take opredeljene v KP dejavnosti, to ne pomeni, da delodajalec zaradi neopredeljenosti očitane kršitve v svojem aktu ni imel podlage za obravnavanje tožnika v disciplinskem postopku in za izrek najstrožjega ukrepa.

     
  • 193.
    VSL sodba I Cpg 969/2002
    7.11.2002
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL0007456
    ZPPSL člen 144, 144/1, 144/3, 144, 144/1, 144/3.
    ugotovitev obstoja terjatve - ugotovitev neobstoja terjatve
    Če je bil stečajni upnik napoten na pravdo za ugotovitev obstoja prerekane terjatve, čeprav je za to terjatev že pridobil izvršilni naslov, napotitveni sklep pa je postal pravnomočen, lahko v taki pravdi tisti, ki je terjatev prerekal (stečajni upravitelj ali drug upnik), uveljavlja samo tiste ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal v pravdi za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, namreč tiste, ki ne posegajo v učinke pravnomočne odločbe (izvršilnega naslova), torej zlasti ugovore ugasle terjatve.

     
  • 194.
    VDS sklep Pdp 1508/2001
    7.11.2002
    DELOVNO PRAVO
    VDS01886
    ZGD člen 246, 250, 250/I, 246, 250, 250/I. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
    razrešitev direktorja - razlog - odpravnina - absolutna bistvena kršitev določb postopka - nasprotje med razlogi sodbe in izvedenimi dokazi
    Za presojo utemeljenosti razlogov za razrešitev direktorja (uprave d.d.) ni pomembno, ali so bili ti razlogi v celoti ugotovljeni že ob sami razrešitvi, ali pa so se sumi takšnih razlogov potrditi šele naknadno.

     
  • 195.
    VDSS sodba Pdp 1739/2001
    7.11.2002
    DELOVNO PRAVO
    VDS02327
    Sklep o določitvi sredstev, ki se financirajo iz republiškega proračuna člen 1, 1/1-6, 1/1-7.
    plača - nadomestilo - čas pripravljenosti na delo - dežurstvo na delovnem mestu
    Sklep IS Skupščine RS z dne 31.10.1991 (Ur. l. RS št. 22/91 z dne 6.11.1991) v 6. alinei 1. točke določa, da se zagotavljajo sredstva za čas pripravljenosti na domu le v višini 10% osnovne plače, v primeru dežurstva, ko gre za obvezno prisotnost na delovnem mestu, pa v višini 60% osnovne plače (7. alinea 1. točke sklepa). Ker je tožena stranka dežurala na domu, njeno dežurstvo pa ni bilo vezano na obvezno prisotnost na delovnem mestu, ji pripada za pripravljenost na domu le 10% in ne 60% osnovne plače. V 2. odst. 3. čl. Pravilnika o dežurni službi je navedeno, da za čas pripravljenosti na domu pripada dežurnemu sodniku in administrativnemu delavcu nadomestilo v višini 60% njune osnovne plače, ugotovljene na podlagi koeficienta, ki je določen za delovno mesto, ki ga delavec zaseda in osnove, ki je določena s predpisom. To določilo ni v skladu s prej citiranim sklepom IS, zato ne predstavlja pravne podlage za rešitev tega spora.
  • 196.
    VSL sodba I Cp 1501/2002
    6.11.2002
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL48696
    ZPP člen 318. ZOR člen 1004, 1004/3, 1007.
    vmesna sodba - poroštvo - solidarna odgovornost - stečaj glavnega dolžnika
    Vprašanje ali je tožeča stranka kot upnica izpolnila svojo obveznost iz 1. odst. 107. člena ZOR ne vpliva na vprašanje obstoja toženčeve obveznosti, ampak le na vprašanje hkratne odškodninske odgovornosti upnika za škodo, ki je nastala poroku zaradi opustitve priglasitve terjatve v stečajnem postopku in obvestitve poroka.
  • 197.
    VSL sklep III Cp 2424/2002
    6.11.2002
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48459
    ZIZ člen 17, 21, 55, 57, 58. ZIZ-A člen 122, 122/2. ZDavP člen 44, 46, 96.
    izvršilni postopek - ugovor zoper sklep o izvršbi - pristojnost za odločanje o ugovoru - sprememba ziz - vročitev ugovora v odgovor - možnost obravnavanja pred sodiščem - seznam zaostalih davčnih obveznosti
    Plačil, ki so bila opravljena pred izdelavo seznama zaostalih dolžnikovih davčnih obveznosti, v postopku sodne izvršbe oziroma zavarovanja, ni mogoče uveljavljati kot ugovorni razlog po 8. točki 1. odstavka 55. člena ZIZ.
  • 198.
    VSL sklep III Cp 1873/2002
    6.11.2002
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48456
    ZN člen 68, 68. ZIZ člen 20, 20/2, 20/3, 42, 42/1, 42/3, 20, 20/2, 20/3, 42, 42/1, 42/3.
    predlog za izvršbo - notarski zapis kot izvršilni naslov - izvršljivost notarskega zapisa - notarski zapis - predložitev potrdila
    Notarski zapis v izvirniku ali overjenem prepisu, na katerem je potrdilo o izvršljivosti, mora biti priložen že izvršilnemu predlogu, zato je treba v konkretnem primeru izvršljivost upnikove terjatve ugotavljati na podlagi notarskega potrdila, ki ga je upnik priložil izvršilnemu predlogu in ne na podlagi kasneje brez poziva sodišča prve stopnje predloženega drugačnega notarskega potrdila drugega notarja. Ker je zapadlost upnikove terjatve vezana na izpolnitev določenih pogojev: da sta dolžnika zamudila s plačilom dveh obrokov kupnine, da ju je upnik na to zamudo pisno opozoril, da dolžnika niti v 8 dneh po pisnem opominu zapadlih obrokov kupnine nista plačala in da je upnik zato odstopil od prodajne pogodbe, bi moral notar, ki je sestavil notarski zapis, vsa ta dejstva ugotoviti v potrdilu o izvršljivosti notarskega zapisa, sestavljenem v smislu 68. člena Zakona o notariatu - ZN. Ker notarsko potrdilo o izvršljivosti ni sestavljeno v smislu 68. člena ZN, gre zaključiti, da upnik ni dokazal izvršljivosti svoje terjatve, zaradi česar je treba njegov izvršilni predlog zavrniti.

     
  • 199.
    VSK Sodba in sklep I Cp 101/2002
    6.11.2002
    OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSK00032959
    ODZ paragraf 431, 1175, 1181, 1215.. ZTLR člen 20, 33.
    pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - družbena pogodba - realizacija pogodbe - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla
    Družbena pogodba, ki jo pravna pravila Občega državljanskega zakonika (v nadaljevanju ODZ) urejajo v paragrafih 1175 do 1215 je lahko le pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, ta pa se pridobi z vpisom v zemljiško knjigo. Realizacija pogodbe, ki jo zatrjuje toženec, do takega učinka ne more pripeljati, ker ne predstavlja veljavnega pridobitnega načina. Ker se toženec sklicuje le na družbeno pogodbo in torej na pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla (drugih naslovov iz 20.čl. ZTLR v nasprotni tožbi ne zatrjuje), v zemljiški knjigi pa je kot solastnica do ½ vknjižena tožnica, je njegov zahtevek nesklepčen in z njim ne more uspeti.
  • 200.
    VSL sklep I Cp 1578/2002
    6.11.2002
    DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL48088
    ZD člen 132, 142, 132, 142. ZPP člen 158, 158.
    postopek - umik tožbe - odgovornost dediča za zapustnikove dolgove
    Odgovornost dedičev, ki so po zakonu vstopili v pravdo kot nasledniki tožeče stranke, so dolžni povrniti nasprotni stranki pravdne stroške le do višine podedovane zapuščine, če so tožbo takoj umaknili.

     
  • <<
  • <
  • 10
  • od 50
  • >
  • >>