Glede na ugotovljen obseg s strani posrednika dejansko opravljenih storitev in njegov trud, ki ga je pri tem vložil, je sodišče prve stopnje posledično pravilno zaključilo, da je pogodbeno dogovorjena provizija v konkretnem primeru previsoka. Le-to sta pravdni stranki sicer s pogodbo res dogovorili v višini dveh odstotkov od nakupne vrednosti nepremičnine, kar predstavlja polovico najvišjega odstotka provizije, ki ga dovoljuje ZNPOsr. Vendar je bila takšna provizija dogovorjena tako za osnovno storitev posredovanja kot tudi za dodatne storitve, ki s strani tožeče stranke niso bile opravljene. Upoštevajoč navedeno ter ugotovitev sodišča prve stopnje (ki je tožeča stranka v pritožbi ne izpodbija), da je tožeča stranka za toženo opravila (zgolj) storitev ogleda stanovanja in organizacije enega sestanka za priprave in pogajanja za sklenitev pogodbe ter strankama posredovala zemljiškoknjižni izpisek nepremičnine, se sodišče druge stopnje strinja z oceno, da gre tožeči stranki kot pravična odmena za opravljeno storitev zgolj polovica dogovorjene provizije, tj. en odstotek od nakupne vrednosti nepremičnine.
Bistveno za bianco menico je načelo zaupanja. Izdajatelj menice in njen akceptant namreč ob izstavitvi menice ne izpolnita podatkov o višini menične obveznosti, zato je toliko pomembnejša vsebina pooblastila za izpolnitev menice in v zvezi s tem obveznost meničnega upnika, da menico izpolni v skladu s pooblastilom. Vezanost na pooblastilo je strogo formalna, upnik ne more z razlago namena menice utemeljiti drugačne obveznosti od v pooblastilu navedene.
odgovornost za žival - ugriz psa – standard nadzorstva
Ker je smisel nadzorstva psa ravno v tem, da se mu na učinkovit način prepreči, da bi koga poškodoval, mora biti to nadzorstvo prilagojeno vsaki situaciji, ki jo je imetnik psa mogel in moral predvideti. Tudi po prepričanju sodišča druge stopnje bi morala prva toženka v obravnavani zadevi, ko je tožnico ogovorila in jo poklicala k sebi, predvideti, da bo tožnica k ograji pristopila. Zato bi v taki situaciji skrb za potrebno varstvo in nadzorstvo nad psom zajemala tako ravnanje prve toženke, ki bi psu skok na ograjo preprečilo. Zgolj opozorilo tožnici na nevarnost psa, ko se je slednja že približevala ograji, tudi po mnenju sodišča druge stopnje pravnemu standardu potrebnega varstva in nadzorstva psa ne zadošča.
etažna lastnina – nastanek etažne lastnine - delitev solastnine – solastnina – dogovor o uporabi solastnine
Etažna lastnina ne nastane avtomatično že s tem, da v stavbi dejansko obstaja več samostojnih funkcionalnih celot. Ker gre za pravno razmerje, je za njen nastanek potreben poseben akt delitve pravno do tedaj enotne nepremičnine.
STVARNO PRAVO – RAZLASTITEV - LASTNINJENJE – LOVSTVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – DRUŠTVA
VSM0021262
URS člen 33. ZDLov-1 člen 65, 65/1. ZDru–1 člen 1, 1/1. ZLNDL člen 1, 1/1, 3. ZPP člen 337, 358, 358-5. ZRPPN člen 1, 1/1, 2, 2/1, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27. ZS člen 3. ZSS člen 23. ZSKZ člen 14. ZTLR člen 1, 11. ZVGLD člen 1.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – družbena lastnina – zasebna lastnina – lastninjenje kmetijskih zemljišč in gozdov v družbeni lastnini – pravno-poslovna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – lovska družina – lastninska pravica lovske družine na nepremičnini – status lovske družine (društvo) – pravilnost podatkov vpisanih v zemljiško knjigo – upoštevanje zemljiškoknjižnega stanja - pravica do zasebne lastnine
Določilo prvega odstavka 14. člena ZSKZ, na katerega se je oprlo tudi sodišče prve stopnje, se nanaša na lastninjenje kmetijskih zemljišč in gozdov v družbeni lastnini. Zakonodajalec s tem zasleduje prehod iz preteklega sistema soobstoja družbenolastninskih in zasebnolastninskih razmerij v sedanji ustavnopravni okvir pojmovanja lastnine. Oblikovanje državne lastnine z namenom uveljavitve javnega interesa po posebnem varstvu v zakonu opredeljenih nepremičnin je lahko razumno utemeljeno le v primeru, ko po resnični vsebini gre za družbenolastninsko razmerje in ne le v formalnem smislu podatka v zemljiški knjigi. Ob tehtanju zasebnega interesa tožene stranke kot lovske družine, ki je po statusu društvo, in javnega interesa po podržavljenju kmetijskih zemljišč in gozdov predstavlja pošten in razumen argument razlage citiranega določila resnična pravna narava premoženja. Zavedati se je namreč treba možnosti zmotnega zemljiškoknjižnega vpisa glede na obstoj ideoloških vsebin v preteklem pravnem sistemu, ki so bile prednostno v prid oblikovanju družbene lastnine in posledično močno odklonilno naravnane glede zasebne lastnine. Taka miselnost je lahko v delno zakonsko nedorečenem (mešanem) položaju lovskih družin, kakor bo pojasnjen v nadaljevanju, v praksi privedla do vpisa družbene lastnine in pravice do uporabe tudi v primeru, ko so bile izpolnjene predpostavke za pridobitev lastninske pravice.
Ne glede na to, ali se je status sporne parcele v zemljiški knjigi spremenil leta 1991 ali leta 1994, do vložitve tožbe leta 2009 priposestvovalna doba 20 let še ni minila. V času, ko je veljala „stara“ zemljiška knjiga, je bila sporna pot vpisana kot javno dobro in na javnem dobru priposestvovanje ni moglo teči. Do vprašanja današnjega statusa poti se zato sodišču prve stopnje niti ni bilo treba opredeljevati.
etažna lastnina – solastnina - skupni deli – stroški ogrevanja – odklop – spor majhne vrednosti
Samovoljen odklop iz sistema skupnega ogrevanja, brez ustreznega dogovora s preostalimi etažnimi lastniki, ali s posredovanjem sodišča, ne vpliva na solastniška razmerja na skupnih prostorih, delih objektov in naprav, med katere sodi tudi skupna kotlovnica. Ker tožnica v postopku na prvi stopnji ni podala pravočasnih trditev in dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ločeno obravnavati v sklopu ogrevanja tiste stroške, ki so jih etažni lastniki dolžni kriti kot solastniki skupnega sistema ogrevanja in tiste stroške, ki se nanašajo izključno na ogrevanje posameznih stanovanj v etažni lastnini njenemu tožbenemu zahtevku, ki temelji na izpisku iz poslovnih knjig in se nanaša na nespecificirane stroške ogrevanja, ni mogoče ugoditi.