ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 60/2, 98, 101, 163, 163/2, 387, 387/1, 387/1-1, 397, 397/3. ZDR člen 199, 200, 204.
pravice na podlagi invalidnosti – poslabšanje invalidnosti – zaposlitev na drugem ustreznem delu – nadomestilo za invalidnosti – invalid III. kategorije invalidnosti
Tožnica je bila s pravnomočno sodbo razvrščena v III. kategorijo invalidnosti in ji je bila priznana pravica do razporeditve oziroma do zaposlitve na drugem ustreznem delu, kjer se ne zahteva hoja po stopnicah in lestvah, pogosto počepanje in dvigovanje bremen nad 5 kg v polnem delovnem času. Ker že ves čas, od ugotovljene invalidnosti III. kategorije, tožnica ni bila zmožna za dviganje bremen s tal, nad višino ramen in za delo več kot 8 ur dnevno, je sodišče druge stopnje po opravljani pritožbeni obravnavi tožnici spremenjeno pravico do premestitve priznalo s prvim dnem naslednjega meseca po pravnomočnosti predhodne sodbe.
Delodajalec je tožnici dolžan zagotoviti delo v skladu z omejitvami. V nasprotnem primeru lahko tožnica zahteva odpravo kršitev po postopku, določenem v 204. čl. ZDR. Odgovornost za zagotavljanje ustreznih delovnih pogojev je izključno delodajalčeva in je tudi sankcionirana kot prekršek.
razmerja med etažnimi lastniki in tretjimi osebami – sklepanje pravnih poslov s tretjimi osebami – upravnik
Prvostopenjsko sodišče je na podlagi ugotovitve, da je upravnik naročal sporne storitve ter da računi glasijo nanj, zmotno materialnopravno zaključilo, da tožena stranka ni zavezanec za plačilo vtoževanih računov, saj ni pravno odločilno, kdo je naročal storitve, temveč v čigavem imenu in za čigav račun jih je naročal.
Glede ugotavljanja invalidnosti v primeru, ko gre za samozaposlenega, je treba ugotoviti, ali je glede na spremembe v zdravstvenem stanju zavarovanec še zmožen opravljati svojo dejavnost v polnem delovnem času. Poleg zdravstvenega stanja je zato pomembno, kakšno dejavnost opravlja in kakšne so zahteve dejavnosti oziroma kakšna opravila so v zvezi z opravljanjem dejavnosti potrebna. Od zahtev njegove dejavnosti je namreč odvisno, ali jo je še zmožen opravljati v polnem obsegu ali ne in ali je torej pri njem podana invalidnost ali ne.
krajevna pristojnost – pristojnost v sporih o nepremičninah – zahtevek na ugotovitev ničnosti pogodbe – izbrisna tožba
Zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodbe, ki ga je tožnik kumulativno uveljavljal poleg zahtevka po izbrisni tožbi, ima v razmerju do slednjega položaj vmesnega ugotovitvenega zahtevka, ki ga tožnik lahko uveljavlja poleg glavnega zahtevka ali pa tudi ne. Ker torej predmetni spor sodi med spore o stvarnih pravicah na nepremičninah, nepremičnina pa leži na območju sodišča v Novem mestu, se je sodišče prve stopnje pravilno izreklo, da je za sojenje v tem sporu krajevno pristojno.
stroški postopka – umik tožbe – nagrada za zastopanje – ZOdvT – vrednost spornega predmeta
Sodišče prve stopnje bi moralo pri odmeri stroškov upoštevati, da so bili trije individualni delovni spori združeni v skupno obravnavanje. Združen postopek pomeni, da gre sedaj samo za eno zadevo, tako da bi moralo sodišče prve stopnje nadalje za ugotovitev osnove, od katere se odmeri nagrada za zastopanje, sešteti vrednost vseh treh tožbenih zahtevkov.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 174, 175, 175/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – disciplinska odgovornost – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – kršitev poslovne tajnosti
Glede na novo ureditev odgovornosti delavca za obveznost iz delovnega razmerja ni treba, da bi bile kršitve taksativno naštete v splošnih aktih (pravilniku) delodajalca, še manj, da bi bilo pri tem vnaprej opredeljeno, kako mora delodajalec ukrepati v primeru takšne ali drugačne kršitve. Razmejitev med disciplinsko odgovornostjo in izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi je odvisna od tega, ali so izpolnjeni dodatni, v zakonu določeni pogoji za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. To pomeni, da je tožena stranka lahko podala odpoved (ob izpolnjenih zakonsko določenih pogojih) tudi za kršitve obveznosti varovanja poslovne skrivnosti, čeprav je za te kršitve v pravilniku določeno, da predstavljajo disciplinske kršitve.
pravočasnost odgovora na tožbo – sodba na podlagi pripoznave - vročilnica
Vročilnica ima vse elemente javne listine, zato se šteje, da je tisto kar je v njej potrjeno resnično. Pri tem pa je dovoljeno dokazovati, da v vročilnici ugotovljena dejstva niso resnična. Tožena stranka je v pritožbi sicer zatrjevala, da vsebina vročilnice ne izkazuje pravilne vročitve tožbe njej, vendar pa svojih trditev ni podkrepila z nobenimi dokazi, niti ni predlagala izvedbo kakšnega dokaza, kar bi morala storiti. S prepričljivejšim dokazom bi namreč tožena stranka lahko izkazala, da ji tožba ni bila vročena tistega dne kot je navedeno v vročilnici. Zgolj pritožbeno zatrjevanje, da je bila vročitev nepravilna in da je pošiljko s tožbo dejansko prejela dan ali dva pozneje kot je navedeno v vročilnici pa ne zadostuje, kakor tudi ne sklicevanje na fotokopijo vročilnice, iz katere kot rečeno izhaja, da je tožena stranka tožbo prejela dne 18. 05. 2010.
dodatek za pomoč in postrežbo – pogoji za priznanje
Tožnik ni upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, saj se lahko sam prehranjuje in umiva po obrazu, za opravljanje ostalih življenjskih funkcij pa rabi pomoč druge osebe.
Ker je tožeča stranka (previsoko) plačo toženki izplačala po svoji prosti volji in ob poznavanju predpisov, brez kakršnihkoli zahtev toženke, in ker si ni pridržala pravice, da bi lahko od toženke zahtevala vrnitev izplačanih zneskov, njen zahtevek za vrnitev preplačila ni utemeljen.
Sodišče prve stopnje ni imelo podlage za uskladitev pokojnine za 4,6 % (za odpravo dokončne odločbe in za spremembo prvostopne odločbe, v kateri je pravilno odmerjeno pokojnino zvišalo za 4,6 %), saj je bila uskladitev sprejeta šele po izdaji izpodbijanih odločb.
Varstvo pravic potrošnika iz 37.c člena ZVPot je tako mogoče uveljavljati v upravnem postopku pri pristojnem inšpektoratu in ne v pravdnem postopku pred sodiščem, saj je uveljavljanje zahtevkov v ZVPot v pristojnosti upravnega organa (1. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Uveljavljanje zahtevka v sodnem postopku je tako mogoče le ob izpolnjevanju pogojev iz 480. člena OZ.
Tožena stranka je izplačilo očetovskega nadomestila pravilno omejila na višino dva in pol kratnika povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji na podlagi zadnjih znanih uradnih podatkov o mesečnih plačah.
Tožnik je upravičen do plačila za nadure le za dejansko opravljene ure dela, te pa predstavljajo ure efektivne vožnje in ure dela v zvezi z nakladanjem in razkladanjem, pri čemer ni bistveno, ali je imel tožnik za to delo pisno odredbo tožene stranke.
ZDSS-1 člen 6, 6/1, 6/1-c, 47, 47/2. ZDR člen 8, 8/3, 8/5. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije člen 36, 36/5, 47, 47/5.
kolektivni delovni spor – splošni akt delodajalca – sindikat pri delodajalcu – letni dopust
Glede na to, da je bil presojani pravilnik o letnih dopustih nasprotnega udeleženca pred sprejemom poslan v mnenje reprezentativnemu sindikatu, ki se šteje za sindikat pri delodajalcu, ni bilo podlage za enostransko urejanje oziroma določanje dni trajanja dodatnega letnega dopusta v pravilniku, ampak bi moralo biti to vprašanje urejeno v kolektivni pogodbi.
odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov – večje število delavcev – program razreševanja presežnih delavcev – sporazum o prenehanju delovnega razmerja
Pri presoji, ali je delodajalec dolžan izdelati program razreševanja presežnih delavcev, se ne upoštevajo delavci, katerim je delovno razmerje prenehalo na podlagi sporazumne razveljavitve pogodbe o zaposlitvi, v kolikor so bili razlogi za prenehanje delovnega razmerja na njihovi strani.
ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 67, 97, 261, 261/7. ZZZPB člen 69, 69/2. ZUP člen 169, 169/1, 171/1. Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije člen 18, 18/2, 36/1, 38/2.
invalidnost – pravice iz invalidnosti – tujec
Tožnik, ki še ni dopolnil 63 let starosti in še lahko opravlja drugo lažje delo v polnem delovnem času (III. kategorija invalidnosti), nima pravice do invalidske pokojnine. Kot državljanu ZDA, ki v Sloveniji ni vključen v obvezno zavarovanje in v Sloveniji stalno ne prebiva, mu na podlagi III. kategorije invalidnosti drugih pravic (razen invalidske pokojnine) ni mogoče priznati, ker bi se kot tujec lahko prijavil pri zavodu za zaposlovanje le, če bi imel osebno delovno dovoljenje (97. člen ZPIZ-1).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka – vinjenost na delu
V določenih primerih je že narava ali teža kršitve pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja takšna, da obstoje okoliščine oziroma interesi, zaradi katerih ni mogoče nadaljevati z delovnim razmerjem do izteka odpovednega roka. V tej zadevi je o tem sklepati na podlagi dejstev, da je bilo pri toženi stranki, ki se ukvarja z dejavnostjo gradbeništva, ki je sama po sebi nevarna, prepovedano delo pod vplivom alkohola in da tožnik te prepovedi ni spoštoval, kljub temu da je bil z njo seznanjen. Zaradi takšne kršitve obveznosti iz delovnega razmerja mu je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
starostna pokojnina – nova odmera pokojnine – dohodek iz dobička
Zahteve za novo odmero pokojnine, ker tožniku pri izračunu pokojninske osnove ni bil upoštevan dohodek iz naslova dobička podjetja, toženec ne bi smel zavreči po 4. toč. 1. odst. 129. čl. ZUP, saj se 4. toč. 1. odst. 129. čl. ZUP uporabi takrat, če je o isti upravni stvari že bilo pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice ali so bile naložene kakšne obveznosti, ali če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek. Organ, ki najprej preizkusi zadevo in jo s sklepom zavrže ravna enako tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Nobeno od navedenih stanj ni bilo podano v predmetni zadevi in bi zato moral toženec o zahtevi odločiti po vsebini.
Toženec v pritožbi opozarja le na težko socialno stanje. Vprašanje odloga plačila dolga, morebitnega obročnega odplačevanja ali celo oprostitve plačila dolga pa ni predmet sodnega odločanja v sporu, v katerem se zahteva vrnitev sredstev, izplačanih iz naslova štipendij, temveč je to lahko le predmet medsebojnega dogovora strank.
posojilna pogodba – zapadlost terjatve – zamuda v izpolnitvi
Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo pogodbeno določilo, da je bila posojilna pogodba sklenjena na odpoklic. Takšna pogodbena klavzula pa pomeni, da pogodbena obveznost posojilojemalcu (toženi stranki) na vrnitev prejetega posojila nastane šele s pozivom posojilodajalca na vrnitev kredita. Šele na tej predpostavki bi tožeča stranka lahko utemeljevala zamudo v izpolnitvi na strani tožene stranke.