krajevna pristojnost – pristojnost v sporih o nepremičninah – zahtevek na ugotovitev ničnosti pogodbe – izbrisna tožba
Zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodbe, ki ga je tožnik kumulativno uveljavljal poleg zahtevka po izbrisni tožbi, ima v razmerju do slednjega položaj vmesnega ugotovitvenega zahtevka, ki ga tožnik lahko uveljavlja poleg glavnega zahtevka ali pa tudi ne. Ker torej predmetni spor sodi med spore o stvarnih pravicah na nepremičninah, nepremičnina pa leži na območju sodišča v Novem mestu, se je sodišče prve stopnje pravilno izreklo, da je za sojenje v tem sporu krajevno pristojno.
Glede ugotavljanja invalidnosti v primeru, ko gre za samozaposlenega, je treba ugotoviti, ali je glede na spremembe v zdravstvenem stanju zavarovanec še zmožen opravljati svojo dejavnost v polnem delovnem času. Poleg zdravstvenega stanja je zato pomembno, kakšno dejavnost opravlja in kakšne so zahteve dejavnosti oziroma kakšna opravila so v zvezi z opravljanjem dejavnosti potrebna. Od zahtev njegove dejavnosti je namreč odvisno, ali jo je še zmožen opravljati v polnem obsegu ali ne in ali je torej pri njem podana invalidnost ali ne.
razmerja med etažnimi lastniki in tretjimi osebami – sklepanje pravnih poslov s tretjimi osebami – upravnik
Prvostopenjsko sodišče je na podlagi ugotovitve, da je upravnik naročal sporne storitve ter da računi glasijo nanj, zmotno materialnopravno zaključilo, da tožena stranka ni zavezanec za plačilo vtoževanih računov, saj ni pravno odločilno, kdo je naročal storitve, temveč v čigavem imenu in za čigav račun jih je naročal.
ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 60/2, 98, 101, 163, 163/2, 387, 387/1, 387/1-1, 397, 397/3. ZDR člen 199, 200, 204.
pravice na podlagi invalidnosti – poslabšanje invalidnosti – zaposlitev na drugem ustreznem delu – nadomestilo za invalidnosti – invalid III. kategorije invalidnosti
Tožnica je bila s pravnomočno sodbo razvrščena v III. kategorijo invalidnosti in ji je bila priznana pravica do razporeditve oziroma do zaposlitve na drugem ustreznem delu, kjer se ne zahteva hoja po stopnicah in lestvah, pogosto počepanje in dvigovanje bremen nad 5 kg v polnem delovnem času. Ker že ves čas, od ugotovljene invalidnosti III. kategorije, tožnica ni bila zmožna za dviganje bremen s tal, nad višino ramen in za delo več kot 8 ur dnevno, je sodišče druge stopnje po opravljani pritožbeni obravnavi tožnici spremenjeno pravico do premestitve priznalo s prvim dnem naslednjega meseca po pravnomočnosti predhodne sodbe.
Delodajalec je tožnici dolžan zagotoviti delo v skladu z omejitvami. V nasprotnem primeru lahko tožnica zahteva odpravo kršitev po postopku, določenem v 204. čl. ZDR. Odgovornost za zagotavljanje ustreznih delovnih pogojev je izključno delodajalčeva in je tudi sankcionirana kot prekršek.
stroški postopka – umik tožbe – nagrada za zastopanje – ZOdvT – vrednost spornega predmeta
Sodišče prve stopnje bi moralo pri odmeri stroškov upoštevati, da so bili trije individualni delovni spori združeni v skupno obravnavanje. Združen postopek pomeni, da gre sedaj samo za eno zadevo, tako da bi moralo sodišče prve stopnje nadalje za ugotovitev osnove, od katere se odmeri nagrada za zastopanje, sešteti vrednost vseh treh tožbenih zahtevkov.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 174, 175, 175/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – disciplinska odgovornost – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – kršitev poslovne tajnosti
Glede na novo ureditev odgovornosti delavca za obveznost iz delovnega razmerja ni treba, da bi bile kršitve taksativno naštete v splošnih aktih (pravilniku) delodajalca, še manj, da bi bilo pri tem vnaprej opredeljeno, kako mora delodajalec ukrepati v primeru takšne ali drugačne kršitve. Razmejitev med disciplinsko odgovornostjo in izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi je odvisna od tega, ali so izpolnjeni dodatni, v zakonu določeni pogoji za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. To pomeni, da je tožena stranka lahko podala odpoved (ob izpolnjenih zakonsko določenih pogojih) tudi za kršitve obveznosti varovanja poslovne skrivnosti, čeprav je za te kršitve v pravilniku določeno, da predstavljajo disciplinske kršitve.
pravočasnost odgovora na tožbo – sodba na podlagi pripoznave - vročilnica
Vročilnica ima vse elemente javne listine, zato se šteje, da je tisto kar je v njej potrjeno resnično. Pri tem pa je dovoljeno dokazovati, da v vročilnici ugotovljena dejstva niso resnična. Tožena stranka je v pritožbi sicer zatrjevala, da vsebina vročilnice ne izkazuje pravilne vročitve tožbe njej, vendar pa svojih trditev ni podkrepila z nobenimi dokazi, niti ni predlagala izvedbo kakšnega dokaza, kar bi morala storiti. S prepričljivejšim dokazom bi namreč tožena stranka lahko izkazala, da ji tožba ni bila vročena tistega dne kot je navedeno v vročilnici. Zgolj pritožbeno zatrjevanje, da je bila vročitev nepravilna in da je pošiljko s tožbo dejansko prejela dan ali dva pozneje kot je navedeno v vročilnici pa ne zadostuje, kakor tudi ne sklicevanje na fotokopijo vročilnice, iz katere kot rečeno izhaja, da je tožena stranka tožbo prejela dne 18. 05. 2010.
ZGD-1 člen 402, 402/1, 403, 403/3, 404, 404/5. ZFPPIPP člen 422.
prisilna likvidacija – nedelovanje poslovodstva – prenehanje družbe
Upoštevaje, da je vpis zastopnika v sodni register deklaratorne narave, samo dejstvo, da zakoniti zastopnik ni vpisan v sodni register, ne zadošča za zaključek, da poslovodstvo dolžnika ne deluje več kot 12 mesecev in je podan razlog za prisilno likvidacijo družbe zaradi prenehanja družbe.
ZDR člen 20, 20/1, 22, 26, 26/5, 88, 88/1, 88/1-1, 90, 116, 116/1. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – invalid – posebno varstvo pred odpovedjo – odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – mnenje komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi – preventivni zdravstveni pregled – zmožnost za delo
Ker tožena stranka tožniku – invalidu ob podaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni ponudila nove pogodbe o zaposlitvi niti ni predhodno pridobila mnenja komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi, odpoved ni zakonita.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – nadaljevanje z delom – razlog za sklenitev – izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določen čas – dokazovanje – zaslišanje strank – izostanek z naroka
Tožnica je tudi po izteku časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas , pri toženi stranki normalno delala ves dan po razporedu, zaradi česar se šteje, da je tožena stranka z njo sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Ker je zakoniti zastopnik tožene stranke z razpisanega naroka za glavno obravnavo izostal iz neopravičljivih razlogov, je sodišče prve stopnje izvedbo dokaza z njegovim zaslišanjem utemeljeno opustilo in o tožbenem zahtevku tožnice odločilo na podlagi preostalih izvedenih dokazov.
Ker tožba še ni bila vročena toženi stranki, se pravda ni začela. Ker pa se pravda ni začela, ni bilo podlage za prekinitev postopka, četudi je bila tožena stranka izbrisana iz sodnega registra, saj se zoper njo postopek še ni začel. Sodišče je ravnalo pravilno, ker je tožečo stranko pozvalo k popravi tožbe, ko je ugotovilo, da je tožena stranka izbrisana iz sodnega registra, postopek pa bi se lahko nadaljeval le zoper dediče po pokojnem lastniku d.o.o., ki je bila izbrisana.
izbira načina povrnitve škode – denarna odškodnina – vzpostavitev prejšnjega stanja – predpravdni pobot
Sodišče prisodi oškodovancu denarno odškodnino, če jo ta zahteva, razen če okoliščine danega primera opravičujejo vzpostavitev prejšnjega stanja. V konkretnem primeru je tožeča stranka uveljavljala denarno odškodnino za protipravno odtujen stroj, utemeljila pa je tudi okoliščine, ki vrnitve stanja ne opravičujejo.
ZDR člen 82, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 240, 240/1, 244.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - direktor - reintegracija
Ob ugotovitvi, da izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, ker tožniku ni mogoče očitati kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, je utemeljen tudi reintegracijski tožbeni zahtevek. V okviru tega tožbenega zahtevka sodišče prve stopnje toženi stranki utemeljeno ni naložilo, da tožnika pozove nazaj na delovno mesto direktorja, ampak je odločilo le o tem, da je tožena stranka dolžna pozvati tožnika, ki ima pri njej sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom, nazaj na delo.
plača – povračilo stroškov v zvezi z delom – pogodba o zaposlitvi
Dejstvo, da tožnik v času delovnega razmerja zoper višino plače ni ugovarjal, še ne pomeni, da tožbeni zahtevek za plačilo višje plače ni utemeljen, ker lahko delavec denarne terjatve iz delovnega razmerja uveljavlja (kadarkoli, omejitev predstavlja edino 5-letni zastaralni rok) neposredno pred delovnim sodiščem.
ponoven vstop v zavarovanje – delna pokojnina – odvetniška dejavnost
Ker je tožnica z dnem 1. 1. 2008 ponovno začela opravljati dejavnost, na podlagi katere je zavarovana (ponovno se je vpisala v imenik odvetnikov), ji je toženec z dnem 31. 12. 2007 utemeljeno ustavil izplačevanje starostne pokojnine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka je tožnici zakonito podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj zaradi ukinitve njenega delovnega mesta dela po pogodbi o zaposlitvi, ki jo je imela sklenjeno s tožnico, ni več potrebovala.
ZS člen 3, 3/2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 225, 225/4, 249.
starostna pokojnina – odmera pokojnine – nova odmera
Odločitev o pravici do starostne pokojnine je postala pravnomočna le za tiste dohodke, ki so bil navedeni in upoštevani pri njeni odmeri, ne pa za druge dohodke (konkretno za zneske, izplačane iz naslova dobička podjetja). Zahteva, da se pri odmeri pokojnine upoštevajo tudi ti drugi dohodki, predstavlja zahtevo za novo odmero pokojnine, ki jo je treba presojati po vsebini.
starostna pokojnina – pokojninska osnova – nadurno delo – poseben delovni pogoj
Dela, ki ga je preko delovnega časa opravljal tožnik (voznik delavcev na delo), ni mogoče šteti niti za kratkotrajnega niti za nepredvidljivega in tudi ne za izjemnega, zato ni šlo za delo, ki bi se po delovnopravnih predpisih, veljavnih v spornem obdobju od leta 1975 do 1985, štelo kot poseben delovni pogoj. Izplačila za to delo se ne upoštevajo pri izračunu pokojninske osnove.
PZ člen 1, 3, 3-15, 680. ZPP člen 483. ZS člen 103, 103/1.
spor o pristojnosti - plovbni spor - pogodba o pomorskem zavarovanju - gospodarski spor
V okviru pomorskih pogodb ureja Pomorski zakonik (PZ) tudi pogodbo o pomorskem zavarovanju (V. poglavje) in v njegovem 680. čl. (3. odst.) je določeno, da se določbe navedenega poglavja uporabljajo tudi za zavarovanje čolnov.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 90, 109, 109/1, 184. OZ člen 131.
odpravnina – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev – odškodninska odgovornost delodajalca
Ker je tožnica v času, ko je tekel odpovedni rok na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, sprejela ponudbo tožene stranke za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo, do odpravnine po 109. čl. ZDR ni upravičena.