Tožnica je po delni invalidski upokojitvi v letu 2006, ko ni prejela (sorazmernega dela) odpravnine, delala krajši delovni čas. Tako je ob prenehanju delovnega razmerja v letu 2008 (zaradi dokončne upokojitve) upravičena do odpravnine zaradi upokojitve v obsegu, kot če bi delala polni delovni čas.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - odpovedni rok - odpravnina
Pri toženi stranki je dejansko obstajal poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku, saj je bila zaradi finančne situacije prisiljena organizirati delo, tako da se je prilagodila trgu, na katerem je prišlo do upada naročil artiklov, ki jih je tožena stranka izdelovala v okviru svoje dejavnosti.
Sodišče prve stopnje je v tem izvršilnem postopku pravilno odločilo o stroških postopka in jih naložilo v povrnitev dolžniku, stvar nadaljnjega postopka pa je, ali bo lahko upnik takšne stroške, v skladu z določbami ZFPPIPP, izterjal oz. ali jih je prijavil v stečajnem postopku.
plača - nov plačni sistem - prevedba - premestitev - javni uslužbenec
Tožena stranka je pri prevedbi upoštevala strokovno izobrazbo tožnice ter opis del in nalog, ki jih je tožnica opravljala po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto "analitik sistema KZZ-1", tožnico je ustrezno prevedla na primerljivo delovno mesto "svetovalec področja II". S tem tožena stranka ni spreminjala delovnih mest, ne njihove zahtevnosti, nalog ali pogojev za zasedbo. Iz tega razloga ugovor tožnice, da je šlo dejansko za premestitev, ni utemeljen.
ZDR člen 118, 184, 184/1. OZ člen 131, 179. ZDSS-1 člen 41, 41/5. ZPP člen 154, 154/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero - nepremoženjska škoda - pravno priznana oblika škode - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - stroški postopka
Zmanjšanje življenjskega standarda (v posledici nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi) ne predstavlja pravno priznane oblike nepremoženjske škode, za katero bi delavec upravičeno vtoževal odškodnino, v kolikor se izkaže, da je odpoved nezakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpovedni rok
Ker tožnica ni predhodno pisno opomnila tožene stranke na izpolnjevanje obveznosti niti ni o kršitvah opozorila inšpektorja za delo, njene odpovedi ni mogoče šteti za izredno, ampak jo je treba šteti za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavke.
ZFPPIPP člen 405, 405/2, 405/2-2. ZPP člen 142, 142/2.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti stečajnega dolžnika – ugovor proti odpustu obveznosti – narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti – vročanje – fikcija vročitve
Ker prvostopenjsko sodišče tudi v ponovljenem postopku dolžnici ni omogočilo, da se na naroku, ki je bil opravljen pred vročitvijo vabila dolžnici, izjasni o samem ugovoru, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
ZFPPIPP člen 104, 401, 402. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 7, 7/3.
odpust obveznosti - nadomestilo za izvajanje dodatnih nalog
Pravilnik opredeljuje pravico do nadomestila za vsako končano leto preizkusnega obdobja. Ker v navedenem določilu ni podlage za sklepanje prvostopenjskega sodišča, da naj bi okoliščina, da je sodišče prve stopnje o začetku postopka odpusta dolžnikovih obveznosti odločilo šele 26. 08. 2010, torej skoraj pol leta po vložitvi predloga, že pomenila, da upravitelj ni imel dodatnih nalog in pristojnosti v postopku odpusta obveznosti do zaključka prvega leta preizkusnega obdobja, ki se je izteklo 29. 02. 2011, upravitelju zgolj na tej podlagi ni mogoče zanikati upravičenja do prejema ustreznega nadomestila za njegove dodatne zadolžitve.
regres za letni dopust - sodba na podlagi pripoznave
Tožena stranka je v odgovoru na tožbo priznala, da tožniku ni plačala regresa za letni dopust za leto 2009, tako da je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo sodbo na podlagi pripoznave, s katero je tožbenemu zahtevku iz tega naslova ugodilo.
odpravnina - osnova za odmero - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - krajši delovni čas
Ena od pravic iz delovnega razmerja, ki pripada delavcu s polnim delovnim časom in zato tudi delavcu, ki dela krajši delovni čas, je pravica do odpravnine zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Enaka obravnava obeh delavcev tudi zahteva, da se pri delavcu, ki dela krajši delovni čas (kot tožnica) kot osnova za odmero odpravnine upošteva plača, ki jo je prejel v zadnjih treh mesecih dela po dejanski delovni obveznosti (in ne dvojni znesek plače, za kar se zavzema tožnica).
Tožnik, ki mu je delovno razmerje pri tožencu prenehalo (zgolj z odjavo iz obveznih zavarovanj) in se je zaposlil pri drugem delodajalcu (toženčevemu sinu), ni upravičen do odpravnine, saj mu delovno razmerje ni prenehalo na podlagi odpovedi delodajalca (redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti) ali na podlagi njegove izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi niti ni bila pravica do odpravnine v pogodbi o zaposlitvi posebej dogovorjena.
regres za letni dopust - stroški postopka - umik tožbe - sodba na podlagi pripoznave - uspeh v postopku
Glede na to, da je bila tožba s tožbenim zahtevkom za plačilo regresa za letni dopust za leti 2006 in 2007 potrebna (tožena stranka je izvršila delno plačilo po prejemu tožbe, za ta del je tožnica tožbo umaknila, v ostalem pa je bila izdana sodba na podlagi pripoznave), bi bila pravilna odločitev, da je tožnica upravičena do povrnitve stroškov postopka. Ker se tožnica zoper odločitev, da stranki sami krijeta stroške postopka, ni pritožila, pritožbeno sodišče pa odločitve ni moglo spremeniti v škodo tožene stranke, ki se je edina pritožila.
študentsko delo - plačilo za delo - odškodninska odgovornost
Dejstvo, da toženec ni bil zadovoljen s tožničinim delom (ker je moral, ker je stregla pijačo vinjenim gostom, plačati kazen za prekršek), z ničemer ne vpliva na pravico tožnice, da za opravljeno delo prejme dogovorjeno plačilo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - postopek pred odpovedjo
Tožena stranka bi morala tožnika, če je kršil obveznosti iz delovnega razmerja, najprej ustrezno pisno opozoriti oz. mu v primeru izredne odpovedi izdati pisno obdolžitev ter mu omogočiti zagovor. Tega ni storila, ampak je izdala zgolj sklep, s katerim mu je pogodbo o zaposlitvi odpovedala. Takšna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
stroški stečajnega postopka – posebna stečajna masa – razdelitvena masa – ločitvena pravica
V zakonu ni podlage, da bi sodišče pred razdelitvijo posebne razdelitvene mase le-to obremenjevalo z drugimi stroški stečajnega postopka, ki jih je mogoče izplačati le v breme splošne stečajne mase. Takšno izplačilo bi bilo utemeljeno edino pod predpostavko, da bi predstavljala posebna stečajna masa edino premoženje stečajnega dolžnika. Zgolj okoliščina, da stečajni dolžnik trenutno ne razpolaga z drugimi denarnimi sredstvi, kot s tistimi, ki tvorijo posebno stečajno maso, zato še ne zadošča za poseg v ta zaščiteni del stečajne mase za poplačilo preostalih stroškov stečajnega postopka.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/5. ZVZD člen 22.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za izbiro - rok za podajo odpovedi
Tožena stranka je bila dolžna upoštevati omejitve tožnice, ki so bile ugotovljene v obdobnem zdravstvenem pregledu. Ker je prav zaradi teh omejitev ni mogla uporabiti za delo na drugih delovnih mestih, jo je zakonito izbrala za presežno delavko in ji podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Ob tožnikovem zatrjevanju, da je pri toženi stranki delal na podlagi napotnice študentskega servisa in da mu tožena stranka za opravljeno delo ni plačala, je sodišče prve stopnje ob izostanku odgovora na tožbo zakonito izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku za plačilo v višini zmnožka med številom ur in urno postavko skupaj s provizijo ugodilo.
ugovor zoper sklep o izvršbi – vezanost na izvršilni naslov – načelo formalne legalitete – pritožbene novote – nova dejstva v pritožbi
Zaradi načela formalne legalitete, ki je uveljavljeno v izvršilnem postopku, izvršilno sodišče vsebine izvršilnega naslova ne more spreminjati, temveč je v celoti vezano na obstoj in višino terjatve, ki izhaja iz njega.
načelo pomoči prava nevešči stranki – pobotni ugovor
12. člen ZPP, ki določa načelo pomoči prava nevešči stranki, nalaga sodišču dolžnost, da opozori stranko na procesne pravice, ne pa tudi na pravice materialnega prava. V primeru pobotnega ugovora, ki je materialni ugovor ugasle pravice, bi moralo sodišče neuko toženo stranko opozoriti na možnost uveljavljanja procesnega pobotanja.