regres za letni dopust - stroški postopka - umik tožbe - sodba na podlagi pripoznave - uspeh v postopku
Glede na to, da je bila tožba s tožbenim zahtevkom za plačilo regresa za letni dopust za leti 2006 in 2007 potrebna (tožena stranka je izvršila delno plačilo po prejemu tožbe, za ta del je tožnica tožbo umaknila, v ostalem pa je bila izdana sodba na podlagi pripoznave), bi bila pravilna odločitev, da je tožnica upravičena do povrnitve stroškov postopka. Ker se tožnica zoper odločitev, da stranki sami krijeta stroške postopka, ni pritožila, pritožbeno sodišče pa odločitve ni moglo spremeniti v škodo tožene stranke, ki se je edina pritožila.
sklep o poplačilu - izračun terjatve - uporaba avstrijskega prava - ne ultra alterum tantum
Sodišče prve stopnje ni ravnalo v nasprotju z izvršilnim naslovom, ko je ob pravilni uporabi materialnega prava po avstrijskem pravu odločalo o tem, ali obresti nehajo teči, ko dosežejo glavnico.
regres za letni dopust - izbris iz sodnega registra - osebno odgovoren družbenik - dokazno breme
Dokazno breme, da je bil regres za letni dopust plačan, je na toženki, ki za obveznosti iz sodnega registra izbrisanega delodajalca odgovarja kot odločujoča družbenica.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - postopek pred odpovedjo
Tožena stranka bi morala tožnika, če je kršil obveznosti iz delovnega razmerja, najprej ustrezno pisno opozoriti oz. mu v primeru izredne odpovedi izdati pisno obdolžitev ter mu omogočiti zagovor. Tega ni storila, ampak je izdala zgolj sklep, s katerim mu je pogodbo o zaposlitvi odpovedala. Takšna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
stroški stečajnega postopka – posebna stečajna masa – razdelitvena masa – ločitvena pravica
V zakonu ni podlage, da bi sodišče pred razdelitvijo posebne razdelitvene mase le-to obremenjevalo z drugimi stroški stečajnega postopka, ki jih je mogoče izplačati le v breme splošne stečajne mase. Takšno izplačilo bi bilo utemeljeno edino pod predpostavko, da bi predstavljala posebna stečajna masa edino premoženje stečajnega dolžnika. Zgolj okoliščina, da stečajni dolžnik trenutno ne razpolaga z drugimi denarnimi sredstvi, kot s tistimi, ki tvorijo posebno stečajno maso, zato še ne zadošča za poseg v ta zaščiteni del stečajne mase za poplačilo preostalih stroškov stečajnega postopka.
stroški postopka - pravočasnost priglasitve stroškov - odločitev izven glavne obravnave
Glede na to, da je bilo o zahtevkih iz tožbe odločeno izven glavne obravnave, je tožena stranka upravičeno priglasila stroške postopka (stroške za sestavo odgovora na tožbo) takoj, ko je prejela pisni odpravek sodbe.
vrnitveni zahtevek - stroški v zvezi z delom - službeni pes
Namen odločbe o stroških namestitve, prehrane in nege službenega psa, ki kasneje ni bila odpravljena, je bil tožencu zagotoviti povrnitev stroškov, ki jih je imel zaradi oskrbovanja službenega psa, ti stroški pa so mu nastajali tudi po premestitvi na drugo delovno mesto. Glede na to, da tožeča stranka ob premestitvi tožniku psa ni odvzela niti ni s tožnikom sklenila darilne pogodbe (skladno s katero bi prešel pes v njegovo last), mu je dolžna mesečno povrniti stroške, ki so v zvezi s psom nastajali.
plačilo sodnih taks sodišču - stranka oproščena plačila sodnih taks
Dejstvo, da je bila nasprotna stranka oproščena plačila sodnih taks, na obveznost tožene stranke vpliva le toliko, da je sodne takse dolžna plačati sodišču in ne jih povrniti nasprotni stranki.
Vloga, ki jo je sestavil upnik, je obrazložena vloga, saj je v njej obrazložil, da je dolžnik terjatev poravnal, v tem delu je umaknil izvršbo ter priglasil stroške izvršitelja.
ZDR člen 118, 184, 184/1. OZ člen 131, 179. ZDSS-1 člen 41, 41/5. ZPP člen 154, 154/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero - nepremoženjska škoda - pravno priznana oblika škode - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - stroški postopka
Zmanjšanje življenjskega standarda (v posledici nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi) ne predstavlja pravno priznane oblike nepremoženjske škode, za katero bi delavec upravičeno vtoževal odškodnino, v kolikor se izkaže, da je odpoved nezakonita.
Tožnik je bil pred spornim obdobjem zavarovan kot oseba s stalnim prebivališčem v RS, ki ne izpolnjuje pogojev za zavarovanje na drugih podlagah in si sama plačuje prispevke, še prej pa kot brezposelna oseba, ki prejema denarno nadomestilo pri Zavodu RS za zaposlovanje. Iz njegovih zaposlitvenih načrtov je razvidno, da je bila zanj ustrezna zaposlitev hišnik, kmetijski svetovalec, asistent, voznik ali vzdrževalec zgradb. Za navedena dela izbrani zdravnik ni bil mnenja, da jih tožnik ne bi mogel opravljati, s tem so skladna tudi preostala pridobljena mnenja, tako da je odločba, da je bil tožnik zmožen za delo, zakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - starejši delavec - posebno varstvo pred odpovedjo - kriteriji za izbiro - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Tožnica je v času redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga dopolnila 52 let starosti, tako da po prehodnih določbah ZDR še ni imela statusa starejše delavke in ni uživala posebnega varstva pred odpovedjo.
ZDR člen 1, 11, 42, 66, 109, 109/1, 126, 126/2, 137. OZ člen 8. ZPIZ člen 133, 143. ZPIZ-1 člen 3, 3/1.
odpravnina - osnova za odpravnino - invalid - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - vzorčni postopek
Nadomestilo, ki ga prejema delavec - invalid zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu, ne predstavlja dela plače niti nadomestila plače, ki bi se vštelo v osnovo za odmero odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
študentsko delo - plačilo za delo - odškodninska odgovornost
Dejstvo, da toženec ni bil zadovoljen s tožničinim delom (ker je moral, ker je stregla pijačo vinjenim gostom, plačati kazen za prekršek), z ničemer ne vpliva na pravico tožnice, da za opravljeno delo prejme dogovorjeno plačilo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - trditveno in dokazno breme
Manjši spori so del običajnih medsebojnih odnosov v delovnem kolektivu in niso že sami po sebi zadosten razlog, da se dokončno poruši medsebojno zaupanje med delavcem in delodajalcem do te mere, da delovnega razmerja ne bi bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka.
ZFPPIPP člen 104, 401, 402. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 7, 7/3.
odpust obveznosti - nadomestilo za izvajanje dodatnih nalog
Pravilnik opredeljuje pravico do nadomestila za vsako končano leto preizkusnega obdobja. Ker v navedenem določilu ni podlage za sklepanje prvostopenjskega sodišča, da naj bi okoliščina, da je sodišče prve stopnje o začetku postopka odpusta dolžnikovih obveznosti odločilo šele 26. 08. 2010, torej skoraj pol leta po vložitvi predloga, že pomenila, da upravitelj ni imel dodatnih nalog in pristojnosti v postopku odpusta obveznosti do zaključka prvega leta preizkusnega obdobja, ki se je izteklo 29. 02. 2011, upravitelju zgolj na tej podlagi ni mogoče zanikati upravičenja do prejema ustreznega nadomestila za njegove dodatne zadolžitve.
regres za letni dopust - sodba na podlagi pripoznave
Tožena stranka je v odgovoru na tožbo priznala, da tožniku ni plačala regresa za letni dopust za leto 2009, tako da je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo sodbo na podlagi pripoznave, s katero je tožbenemu zahtevku iz tega naslova ugodilo.
Tožnik, ki mu je delovno razmerje pri tožencu prenehalo (zgolj z odjavo iz obveznih zavarovanj) in se je zaposlil pri drugem delodajalcu (toženčevemu sinu), ni upravičen do odpravnine, saj mu delovno razmerje ni prenehalo na podlagi odpovedi delodajalca (redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti) ali na podlagi njegove izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi niti ni bila pravica do odpravnine v pogodbi o zaposlitvi posebej dogovorjena.
načelo pomoči prava nevešči stranki – pobotni ugovor
12. člen ZPP, ki določa načelo pomoči prava nevešči stranki, nalaga sodišču dolžnost, da opozori stranko na procesne pravice, ne pa tudi na pravice materialnega prava. V primeru pobotnega ugovora, ki je materialni ugovor ugasle pravice, bi moralo sodišče neuko toženo stranko opozoriti na možnost uveljavljanja procesnega pobotanja.