ZIZ člen 15, 40, 58, 58/1, 239, 270, 272. ZPP člen 165, 165/3.
začasna odredba – ugovor – procesno gradivo
Posledice upnikovega neodgovora na ugovor v izvršilnem postopku in v postopku zavarovanja so različne. Dolžnikove navedbe v ugovoru zoper sklep o izdaji začasne odredbe, ki nasprotujejo trditveni podlagi iz upnikovega predloga za začasno odredbo, sodišču ne dovoljujejo spregledati procesno gradivo, ki ga je upnik predložil v predlogu za izdajo začasne odredbe. Za resnične se lahko štejejo le tiste ugovorne navedbe, ki ne nasprotujejo trditveni podlagi.
Ustavitev postopka zavarovanja zaradi uvedbe stečajnega postopka nad toženo stranko ima za posledico prenehanje veljavnosti začasne odredbe z dnem uvedbe stečajnega postopka ter razveljavitev opravljenih dejanj za zavarovanje terjatve. To pa ne pomeni, da bi smelo sodišče prve stopnje že izdani sklep o izdaji začasne odredbe razveljaviti (to lahko stori le pritožbeni sodnik na pritožbo stranke), ampak lahko odloči le o ustavitvi postopka zavarovanja in o razveljavitvi opravljenih dejanj.
institucionalno varstvo odraslih – nastanitev v varovanem oddelku
Sodišče prve stopnje je po oceni sodišča druge stopnje v postopku skrbno raziskalo vse okoliščine in ugotovilo kateri socialno varstveni zavod za odrasle je tisti, ki je primeren za tako obliko institucionalnega varstva kot ga potrebuje nasprotni udeleženec. Po proučitvi mnenj večih zavodov, ki si jih je pribavilo v tem postopku in mnenju izvedenca psihiatrične stroke ter ugotovitvi, da se v Domu Lukavci že sedaj nahajajo stanovalci z agresivnim vedenjem v varovanih oddelkih, je pravilno odločilo kateri socialno varstveni zavod je dolžan sprejeti nasprotnega udeleženca.
Sodišče je zahtevek tožnice po vrnitvi celotnega izročenega zneska zmanjšalo za korist, ki jo je tožnica imela z bivanjem v hiši. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo navedla, da je sama nosila stroške selitve, prevozov, da je montirala opremo hiše in da je tožnica brezplačno bivala v hiši in koristila celotno nepremičnino, vendar pa bi, če bi hotela, da ji tožnica to povrne, morala postaviti specificiran točno določen zahtevek (pobotni ugovor), česar pa ni storila, zato je sodišče z določitvijo o tem, da je bila tožnica okoriščena za 7.000,00 EUR, odločalo preko zahtevka.
ZDR člen 1, 11, 42, 66, 109, 109/1, 126, 126/2, 137. OZ člen 8. ZPIZ člen 133, 143. ZPIZ-1 člen 3, 3/1.
odpravnina - osnova za odpravnino - invalid - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu
Nadomestilo, ki ga prejema delavec - invalid zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu, ne predstavlja dela plače niti nadomestila plače, ki bi se vštelo v osnovo za odmero odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Tožnik, ki mu je delovno razmerje pri tožencu prenehalo (zgolj z odjavo iz obveznih zavarovanj) in se je zaposlil pri drugem delodajalcu (toženčevemu sinu), ni upravičen do odpravnine, saj mu delovno razmerje ni prenehalo na podlagi odpovedi delodajalca (redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti) ali na podlagi njegove izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi niti ni bila pravica do odpravnine v pogodbi o zaposlitvi posebej dogovorjena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - trditveno in dokazno breme
Manjši spori so del običajnih medsebojnih odnosov v delovnem kolektivu in niso že sami po sebi zadosten razlog, da se dokončno poruši medsebojno zaupanje med delavcem in delodajalcem do te mere, da delovnega razmerja ne bi bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka.
ugovor zoper sklep o izvršbi – vezanost na izvršilni naslov – načelo formalne legalitete – pritožbene novote – nova dejstva v pritožbi
Zaradi načela formalne legalitete, ki je uveljavljeno v izvršilnem postopku, izvršilno sodišče vsebine izvršilnega naslova ne more spreminjati, temveč je v celoti vezano na obstoj in višino terjatve, ki izhaja iz njega.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - starejši delavec - posebno varstvo pred odpovedjo - kriteriji za izbiro - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Tožnica je v času redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga dopolnila 52 let starosti, tako da po prehodnih določbah ZDR še ni imela statusa starejše delavke in ni uživala posebnega varstva pred odpovedjo.
vrnitveni zahtevek - stroški v zvezi z delom - službeni pes
Namen odločbe o stroških namestitve, prehrane in nege službenega psa, ki kasneje ni bila odpravljena, je bil tožencu zagotoviti povrnitev stroškov, ki jih je imel zaradi oskrbovanja službenega psa, ti stroški pa so mu nastajali tudi po premestitvi na drugo delovno mesto. Glede na to, da tožeča stranka ob premestitvi tožniku psa ni odvzela niti ni s tožnikom sklenila darilne pogodbe (skladno s katero bi prešel pes v njegovo last), mu je dolžna mesečno povrniti stroške, ki so v zvezi s psom nastajali.
Določilo drugega odstavka 213. člena ZFPPIPP pomeni zgolj to, da upnik lahko terjatev, ki jo ima do dolžnika, nad katerim je potrjena prisilna poravnava, v neomejenem obsegu uveljavlja zoper poroka takšnega dolžnika, solidarnega sodolžnika in regresnega zavezanca. Zgolj v tem razmerju ne pride do učinka prisilne poravnave, saj bo upnik lahko na ta način prišel do popolnega poplačila kljub potrjeni prisilni poravnavi zoper dolžnika.
kolektivni delovni spor - skladnost splošnega akta z zakonom - splošni akt delodajalca - akt o sistemizaciji - predlagatelj - aktivna legitimacija - skupinski interes
Predlagatelj kot fizična oseba ni aktivno legitimiran za izpodbijanje akta o sistemizaciji delovnih mest v kolektivnem delovnem sporu. Kot delavec je lahko aktivno legitimiran v individualnem delovnem sporu za uveljavljanje sodnega varstva zoper delodajalca v primeru kršitev pravic iz delovnega razmerja (na primer, če delovno mesto, na katerem dela, ni v skladu s sprejeto sistemizacijo).
študentsko delo - plačilo za delo - odškodninska odgovornost
Dejstvo, da toženec ni bil zadovoljen s tožničinim delom (ker je moral, ker je stregla pijačo vinjenim gostom, plačati kazen za prekršek), z ničemer ne vpliva na pravico tožnice, da za opravljeno delo prejme dogovorjeno plačilo.
ZDR člen 118, 184, 184/1. OZ člen 131, 179. ZDSS-1 člen 41, 41/5. ZPP člen 154, 154/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero - nepremoženjska škoda - pravno priznana oblika škode - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - stroški postopka
Zmanjšanje življenjskega standarda (v posledici nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi) ne predstavlja pravno priznane oblike nepremoženjske škode, za katero bi delavec upravičeno vtoževal odškodnino, v kolikor se izkaže, da je odpoved nezakonita.
odpravnina - osnova za odmero - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - krajši delovni čas
Ena od pravic iz delovnega razmerja, ki pripada delavcu s polnim delovnim časom in zato tudi delavcu, ki dela krajši delovni čas, je pravica do odpravnine zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Enaka obravnava obeh delavcev tudi zahteva, da se pri delavcu, ki dela krajši delovni čas (kot tožnica) kot osnova za odmero odpravnine upošteva plača, ki jo je prejel v zadnjih treh mesecih dela po dejanski delovni obveznosti (in ne dvojni znesek plače, za kar se zavzema tožnica).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpovedni rok
Ker tožnica ni predhodno pisno opomnila tožene stranke na izpolnjevanje obveznosti niti ni o kršitvah opozorila inšpektorja za delo, njene odpovedi ni mogoče šteti za izredno, ampak jo je treba šteti za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavke.
ZFPPIPP člen 405, 405/2, 405/2-2. ZPP člen 142, 142/2.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti stečajnega dolžnika – ugovor proti odpustu obveznosti – narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti – vročanje – fikcija vročitve
Ker prvostopenjsko sodišče tudi v ponovljenem postopku dolžnici ni omogočilo, da se na naroku, ki je bil opravljen pred vročitvijo vabila dolžnici, izjasni o samem ugovoru, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
Sodišče prve stopnje je v tem izvršilnem postopku pravilno odločilo o stroških postopka in jih naložilo v povrnitev dolžniku, stvar nadaljnjega postopka pa je, ali bo lahko upnik takšne stroške, v skladu z določbami ZFPPIPP, izterjal oz. ali jih je prijavil v stečajnem postopku.
Tožnica je po delni invalidski upokojitvi v letu 2006, ko ni prejela (sorazmernega dela) odpravnine, delala krajši delovni čas. Tako je ob prenehanju delovnega razmerja v letu 2008 (zaradi dokončne upokojitve) upravičena do odpravnine zaradi upokojitve v obsegu, kot če bi delala polni delovni čas.