ZIZ člen 15, 40, 58, 58/1, 239, 270, 272. ZPP člen 165, 165/3.
začasna odredba – ugovor – procesno gradivo
Posledice upnikovega neodgovora na ugovor v izvršilnem postopku in v postopku zavarovanja so različne. Dolžnikove navedbe v ugovoru zoper sklep o izdaji začasne odredbe, ki nasprotujejo trditveni podlagi iz upnikovega predloga za začasno odredbo, sodišču ne dovoljujejo spregledati procesno gradivo, ki ga je upnik predložil v predlogu za izdajo začasne odredbe. Za resnične se lahko štejejo le tiste ugovorne navedbe, ki ne nasprotujejo trditveni podlagi.
Ustavitev postopka zavarovanja zaradi uvedbe stečajnega postopka nad toženo stranko ima za posledico prenehanje veljavnosti začasne odredbe z dnem uvedbe stečajnega postopka ter razveljavitev opravljenih dejanj za zavarovanje terjatve. To pa ne pomeni, da bi smelo sodišče prve stopnje že izdani sklep o izdaji začasne odredbe razveljaviti (to lahko stori le pritožbeni sodnik na pritožbo stranke), ampak lahko odloči le o ustavitvi postopka zavarovanja in o razveljavitvi opravljenih dejanj.
poslovodstvo brez naročila - nujna gestija - stroški upravnika
Opravljeni posli – zagotavljanje storitev upravljanja in vzdrževanja – pomenijo nujne posle, ki jih ni mogoče odložiti. Ravnanje tožeče stranke je zato potrebno opredeliti kot poslovodstvo brez naročila po 199. členu OZ. Tožeča stranka ima pravico zahtevati od tistega, čigar posel je opravljala, torej od etažnih lastnikov in s tem tudi od toženih strank, da prevzamejo vse obveznosti, ki jih je sklenila v njihovem imenu, in do povračila potrebnih in koristnih izdatkov.
institucionalno varstvo odraslih – nastanitev v varovanem oddelku
Sodišče prve stopnje je po oceni sodišča druge stopnje v postopku skrbno raziskalo vse okoliščine in ugotovilo kateri socialno varstveni zavod za odrasle je tisti, ki je primeren za tako obliko institucionalnega varstva kot ga potrebuje nasprotni udeleženec. Po proučitvi mnenj večih zavodov, ki si jih je pribavilo v tem postopku in mnenju izvedenca psihiatrične stroke ter ugotovitvi, da se v Domu Lukavci že sedaj nahajajo stanovalci z agresivnim vedenjem v varovanih oddelkih, je pravilno odločilo kateri socialno varstveni zavod je dolžan sprejeti nasprotnega udeleženca.
Sodišče je zahtevek tožnice po vrnitvi celotnega izročenega zneska zmanjšalo za korist, ki jo je tožnica imela z bivanjem v hiši. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo navedla, da je sama nosila stroške selitve, prevozov, da je montirala opremo hiše in da je tožnica brezplačno bivala v hiši in koristila celotno nepremičnino, vendar pa bi, če bi hotela, da ji tožnica to povrne, morala postaviti specificiran točno določen zahtevek (pobotni ugovor), česar pa ni storila, zato je sodišče z določitvijo o tem, da je bila tožnica okoriščena za 7.000,00 EUR, odločalo preko zahtevka.
ZDR člen 1, 11, 42, 66, 109, 109/1, 126, 126/2, 137. OZ člen 8. ZPIZ člen 133, 143. ZPIZ-1 člen 3, 3/1.
odpravnina - osnova za odpravnino - invalid - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu
Nadomestilo, ki ga prejema delavec - invalid zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu, ne predstavlja dela plače niti nadomestila plače, ki bi se vštelo v osnovo za odmero odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Tožnik je bil pred spornim obdobjem zavarovan kot oseba s stalnim prebivališčem v RS, ki ne izpolnjuje pogojev za zavarovanje na drugih podlagah in si sama plačuje prispevke, še prej pa kot brezposelna oseba, ki prejema denarno nadomestilo pri Zavodu RS za zaposlovanje. Iz njegovih zaposlitvenih načrtov je razvidno, da je bila zanj ustrezna zaposlitev hišnik, kmetijski svetovalec, asistent, voznik ali vzdrževalec zgradb. Za navedena dela izbrani zdravnik ni bil mnenja, da jih tožnik ne bi mogel opravljati, s tem so skladna tudi preostala pridobljena mnenja, tako da je odločba, da je bil tožnik zmožen za delo, zakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - starejši delavec - posebno varstvo pred odpovedjo - kriteriji za izbiro - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Tožnica je v času redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga dopolnila 52 let starosti, tako da po prehodnih določbah ZDR še ni imela statusa starejše delavke in ni uživala posebnega varstva pred odpovedjo.
Tožnica je po delni invalidski upokojitvi v letu 2006, ko ni prejela (sorazmernega dela) odpravnine, delala krajši delovni čas. Tako je ob prenehanju delovnega razmerja v letu 2008 (zaradi dokončne upokojitve) upravičena do odpravnine zaradi upokojitve v obsegu, kot če bi delala polni delovni čas.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - odpovedni rok - odpravnina
Pri toženi stranki je dejansko obstajal poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku, saj je bila zaradi finančne situacije prisiljena organizirati delo, tako da se je prilagodila trgu, na katerem je prišlo do upada naročil artiklov, ki jih je tožena stranka izdelovala v okviru svoje dejavnosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - postopek pred odpovedjo
Tožena stranka bi morala tožnika, če je kršil obveznosti iz delovnega razmerja, najprej ustrezno pisno opozoriti oz. mu v primeru izredne odpovedi izdati pisno obdolžitev ter mu omogočiti zagovor. Tega ni storila, ampak je izdala zgolj sklep, s katerim mu je pogodbo o zaposlitvi odpovedala. Takšna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
stroški stečajnega postopka – posebna stečajna masa – razdelitvena masa – ločitvena pravica
V zakonu ni podlage, da bi sodišče pred razdelitvijo posebne razdelitvene mase le-to obremenjevalo z drugimi stroški stečajnega postopka, ki jih je mogoče izplačati le v breme splošne stečajne mase. Takšno izplačilo bi bilo utemeljeno edino pod predpostavko, da bi predstavljala posebna stečajna masa edino premoženje stečajnega dolžnika. Zgolj okoliščina, da stečajni dolžnik trenutno ne razpolaga z drugimi denarnimi sredstvi, kot s tistimi, ki tvorijo posebno stečajno maso, zato še ne zadošča za poseg v ta zaščiteni del stečajne mase za poplačilo preostalih stroškov stečajnega postopka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpovedni rok
Ker tožnica ni predhodno pisno opomnila tožene stranke na izpolnjevanje obveznosti niti ni o kršitvah opozorila inšpektorja za delo, njene odpovedi ni mogoče šteti za izredno, ampak jo je treba šteti za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavke.
ZFPPIPP člen 405, 405/2, 405/2-2. ZPP člen 142, 142/2.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti stečajnega dolžnika – ugovor proti odpustu obveznosti – narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti – vročanje – fikcija vročitve
Ker prvostopenjsko sodišče tudi v ponovljenem postopku dolžnici ni omogočilo, da se na naroku, ki je bil opravljen pred vročitvijo vabila dolžnici, izjasni o samem ugovoru, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
regres za letni dopust - izbris iz sodnega registra - osebno odgovoren družbenik - dokazno breme
Dokazno breme, da je bil regres za letni dopust plačan, je na toženki, ki za obveznosti iz sodnega registra izbrisanega delodajalca odgovarja kot odločujoča družbenica.
sklep o poplačilu - izračun terjatve - uporaba avstrijskega prava - ne ultra alterum tantum
Sodišče prve stopnje ni ravnalo v nasprotju z izvršilnim naslovom, ko je ob pravilni uporabi materialnega prava po avstrijskem pravu odločalo o tem, ali obresti nehajo teči, ko dosežejo glavnico.
regres za letni dopust - stroški postopka - umik tožbe - sodba na podlagi pripoznave - uspeh v postopku
Glede na to, da je bila tožba s tožbenim zahtevkom za plačilo regresa za letni dopust za leti 2006 in 2007 potrebna (tožena stranka je izvršila delno plačilo po prejemu tožbe, za ta del je tožnica tožbo umaknila, v ostalem pa je bila izdana sodba na podlagi pripoznave), bi bila pravilna odločitev, da je tožnica upravičena do povrnitve stroškov postopka. Ker se tožnica zoper odločitev, da stranki sami krijeta stroške postopka, ni pritožila, pritožbeno sodišče pa odločitve ni moglo spremeniti v škodo tožene stranke, ki se je edina pritožila.
študentsko delo - plačilo za delo - odškodninska odgovornost
Dejstvo, da toženec ni bil zadovoljen s tožničinim delom (ker je moral, ker je stregla pijačo vinjenim gostom, plačati kazen za prekršek), z ničemer ne vpliva na pravico tožnice, da za opravljeno delo prejme dogovorjeno plačilo.
odpravnina - osnova za odmero - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - krajši delovni čas
Ena od pravic iz delovnega razmerja, ki pripada delavcu s polnim delovnim časom in zato tudi delavcu, ki dela krajši delovni čas, je pravica do odpravnine zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Enaka obravnava obeh delavcev tudi zahteva, da se pri delavcu, ki dela krajši delovni čas (kot tožnica) kot osnova za odmero odpravnine upošteva plača, ki jo je prejel v zadnjih treh mesecih dela po dejanski delovni obveznosti (in ne dvojni znesek plače, za kar se zavzema tožnica).