Ustavitev postopka zavarovanja zaradi uvedbe stečajnega postopka nad toženo stranko ima za posledico prenehanje veljavnosti začasne odredbe z dnem uvedbe stečajnega postopka ter razveljavitev opravljenih dejanj za zavarovanje terjatve. To pa ne pomeni, da bi smelo sodišče prve stopnje že izdani sklep o izdaji začasne odredbe razveljaviti (to lahko stori le pritožbeni sodnik na pritožbo stranke), ampak lahko odloči le o ustavitvi postopka zavarovanja in o razveljavitvi opravljenih dejanj.
ZIZ člen 15, 40, 58, 58/1, 239, 270, 272. ZPP člen 165, 165/3.
začasna odredba – ugovor – procesno gradivo
Posledice upnikovega neodgovora na ugovor v izvršilnem postopku in v postopku zavarovanja so različne. Dolžnikove navedbe v ugovoru zoper sklep o izdaji začasne odredbe, ki nasprotujejo trditveni podlagi iz upnikovega predloga za začasno odredbo, sodišču ne dovoljujejo spregledati procesno gradivo, ki ga je upnik predložil v predlogu za izdajo začasne odredbe. Za resnične se lahko štejejo le tiste ugovorne navedbe, ki ne nasprotujejo trditveni podlagi.
institucionalno varstvo odraslih – nastanitev v varovanem oddelku
Sodišče prve stopnje je po oceni sodišča druge stopnje v postopku skrbno raziskalo vse okoliščine in ugotovilo kateri socialno varstveni zavod za odrasle je tisti, ki je primeren za tako obliko institucionalnega varstva kot ga potrebuje nasprotni udeleženec. Po proučitvi mnenj večih zavodov, ki si jih je pribavilo v tem postopku in mnenju izvedenca psihiatrične stroke ter ugotovitvi, da se v Domu Lukavci že sedaj nahajajo stanovalci z agresivnim vedenjem v varovanih oddelkih, je pravilno odločilo kateri socialno varstveni zavod je dolžan sprejeti nasprotnega udeleženca.
Sodišče je zahtevek tožnice po vrnitvi celotnega izročenega zneska zmanjšalo za korist, ki jo je tožnica imela z bivanjem v hiši. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo navedla, da je sama nosila stroške selitve, prevozov, da je montirala opremo hiše in da je tožnica brezplačno bivala v hiši in koristila celotno nepremičnino, vendar pa bi, če bi hotela, da ji tožnica to povrne, morala postaviti specificiran točno določen zahtevek (pobotni ugovor), česar pa ni storila, zato je sodišče z določitvijo o tem, da je bila tožnica okoriščena za 7.000,00 EUR, odločalo preko zahtevka.
Vloga, ki jo je sestavil upnik, je obrazložena vloga, saj je v njej obrazložil, da je dolžnik terjatev poravnal, v tem delu je umaknil izvršbo ter priglasil stroške izvršitelja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - odpovedni rok - odpravnina
Pri toženi stranki je dejansko obstajal poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku, saj je bila zaradi finančne situacije prisiljena organizirati delo, tako da se je prilagodila trgu, na katerem je prišlo do upada naročil artiklov, ki jih je tožena stranka izdelovala v okviru svoje dejavnosti.
Določilo drugega odstavka 213. člena ZFPPIPP pomeni zgolj to, da upnik lahko terjatev, ki jo ima do dolžnika, nad katerim je potrjena prisilna poravnava, v neomejenem obsegu uveljavlja zoper poroka takšnega dolžnika, solidarnega sodolžnika in regresnega zavezanca. Zgolj v tem razmerju ne pride do učinka prisilne poravnave, saj bo upnik lahko na ta način prišel do popolnega poplačila kljub potrjeni prisilni poravnavi zoper dolžnika.
Tožnica je po delni invalidski upokojitvi v letu 2006, ko ni prejela (sorazmernega dela) odpravnine, delala krajši delovni čas. Tako je ob prenehanju delovnega razmerja v letu 2008 (zaradi dokončne upokojitve) upravičena do odpravnine zaradi upokojitve v obsegu, kot če bi delala polni delovni čas.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - postopek pred odpovedjo
Tožena stranka bi morala tožnika, če je kršil obveznosti iz delovnega razmerja, najprej ustrezno pisno opozoriti oz. mu v primeru izredne odpovedi izdati pisno obdolžitev ter mu omogočiti zagovor. Tega ni storila, ampak je izdala zgolj sklep, s katerim mu je pogodbo o zaposlitvi odpovedala. Takšna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
ugovor zoper sklep o izvršbi – vezanost na izvršilni naslov – načelo formalne legalitete – pritožbene novote – nova dejstva v pritožbi
Zaradi načela formalne legalitete, ki je uveljavljeno v izvršilnem postopku, izvršilno sodišče vsebine izvršilnega naslova ne more spreminjati, temveč je v celoti vezano na obstoj in višino terjatve, ki izhaja iz njega.
študentsko delo - plačilo za delo - odškodninska odgovornost
Dejstvo, da toženec ni bil zadovoljen s tožničinim delom (ker je moral, ker je stregla pijačo vinjenim gostom, plačati kazen za prekršek), z ničemer ne vpliva na pravico tožnice, da za opravljeno delo prejme dogovorjeno plačilo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpovedni rok
Ker tožnica ni predhodno pisno opomnila tožene stranke na izpolnjevanje obveznosti niti ni o kršitvah opozorila inšpektorja za delo, njene odpovedi ni mogoče šteti za izredno, ampak jo je treba šteti za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavke.
ZFPPIPP člen 405, 405/2, 405/2-2. ZPP člen 142, 142/2.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti stečajnega dolžnika – ugovor proti odpustu obveznosti – narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti – vročanje – fikcija vročitve
Ker prvostopenjsko sodišče tudi v ponovljenem postopku dolžnici ni omogočilo, da se na naroku, ki je bil opravljen pred vročitvijo vabila dolžnici, izjasni o samem ugovoru, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
regres za letni dopust - izbris iz sodnega registra - osebno odgovoren družbenik - dokazno breme
Dokazno breme, da je bil regres za letni dopust plačan, je na toženki, ki za obveznosti iz sodnega registra izbrisanega delodajalca odgovarja kot odločujoča družbenica.
stroški stečajnega postopka – posebna stečajna masa – razdelitvena masa – ločitvena pravica
V zakonu ni podlage, da bi sodišče pred razdelitvijo posebne razdelitvene mase le-to obremenjevalo z drugimi stroški stečajnega postopka, ki jih je mogoče izplačati le v breme splošne stečajne mase. Takšno izplačilo bi bilo utemeljeno edino pod predpostavko, da bi predstavljala posebna stečajna masa edino premoženje stečajnega dolžnika. Zgolj okoliščina, da stečajni dolžnik trenutno ne razpolaga z drugimi denarnimi sredstvi, kot s tistimi, ki tvorijo posebno stečajno maso, zato še ne zadošča za poseg v ta zaščiteni del stečajne mase za poplačilo preostalih stroškov stečajnega postopka.
ZDR člen 1, 11, 42, 66, 109, 109/1, 126, 126/2, 137. OZ člen 8. ZPIZ člen 133, 143. ZPIZ-1 člen 3, 3/1.
odpravnina - osnova za odpravnino - invalid - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu
Nadomestilo, ki ga prejema delavec - invalid zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu, ne predstavlja dela plače niti nadomestila plače, ki bi se vštelo v osnovo za odmero odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Tožnik, ki mu je delovno razmerje pri tožencu prenehalo (zgolj z odjavo iz obveznih zavarovanj) in se je zaposlil pri drugem delodajalcu (toženčevemu sinu), ni upravičen do odpravnine, saj mu delovno razmerje ni prenehalo na podlagi odpovedi delodajalca (redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti) ali na podlagi njegove izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi niti ni bila pravica do odpravnine v pogodbi o zaposlitvi posebej dogovorjena.
plača - nov plačni sistem - prevedba - premestitev - javni uslužbenec
Tožena stranka je pri prevedbi upoštevala strokovno izobrazbo tožnice ter opis del in nalog, ki jih je tožnica opravljala po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto "analitik sistema KZZ-1", tožnico je ustrezno prevedla na primerljivo delovno mesto "svetovalec področja II". S tem tožena stranka ni spreminjala delovnih mest, ne njihove zahtevnosti, nalog ali pogojev za zasedbo. Iz tega razloga ugovor tožnice, da je šlo dejansko za premestitev, ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - starejši delavec - posebno varstvo pred odpovedjo - kriteriji za izbiro - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Tožnica je v času redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga dopolnila 52 let starosti, tako da po prehodnih določbah ZDR še ni imela statusa starejše delavke in ni uživala posebnega varstva pred odpovedjo.