redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta - diskriminacija - popravni sklep
Tožena stranka je ukinitev tožničinega delovnega mesta in redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga izvedla skladno z ZDR, pri tem pa tudi ni ravnala diskriminatorno (tožnici ni podala odpovedi zgolj zato, ker sta bila oba s partnerjem zaposlena pri toženi stranki). Tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi ni utemeljen.
ZIZ člen 270, 272. ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-1.
začasna odredba - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - verjetnost obstoja terjatve - nenadomestljiva škoda
Morebitne posojilne obveznosti tožnika ne morejo utemeljiti nastanka nenadomestljive škode, da bi se izdala začasna odredba, da se zadrži učinkovanje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in da se toženi stranki naloži plačilo 100 % nadomestila plače med sodnim sporom.
ZSDU člen 78, 82, 83, 83/1, 83/3. ZGD-1 člen 255, 255/2.
kolektivni delovni spor - imenovanje delavskega direktorja - delavski direktor
Sodišče v kolektivnem delovnem sporu po 3. odst. 83. čl. ZSDU za imenovanje delavskega direktorja na predlog sveta delavcev ne more presojati primernosti predlagane kandidatke za delavskega direktorja, ampak mora kandidatko imenovati, saj bi lahko zahtevek zavrnilo le, če kandidatka ne bi izpolnjevala pogojev, ki so predvideni v ZGD-1.
Kdor je brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, je prejeto dolžan vrniti oziroma, če to ni mogoče, nadomestiti vrednosti dosežene koristi. Zatrjevan in dokazan mora torej biti neutemeljen premik premoženja, zaradi katerega je ena stran prikrajšana, druga pa obogatena, in vzročna zveza med njima.
Podpisovanje volivca v volilni imenik je določeno za volitve ali referendume na državni ravni, ki se ne morejo enačiti z volitvami v svet delavcev. Zaradi tega pri teh volitvah ZSDU niti ne predpisuje obveznosti podpisa, četudi je bila glede podpisa pri nasprotnem predlagatelju neenaka praksa po posameznih volilnih enotah, pa ne gre za kršitev, ki bi bistveno vplivala na zakonitost volitev.
ZDR člen 204, 203/3. ZFPPIPP člen 253, 253/1. ZPIZ-1 člen 191, 191/1, 192, 192/2, 203. ZMEPIZ člen 45, 46.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - ugotovitev nezakonitosti odpovedi - stečaj - prijava terjatev - delovna doba - zavarovalna doba - pokojninska doba
Zahtevka za ugotovitev, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita in da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo, ni treba prijaviti v stečajnem postopku, saj ne gre za zahtevek za terjatev, ki se poplača iz stečajne mase.
Tožniku je s pravnomočno sodbo v konkretnem primeru priznana lastnost zavarovanca na podlagi sklenjenega delovnega razmerja za določeno obdobje, ki se mu bo štelo v pokojninsko dobo. Dejstva, da ukrepi za izterjavo plačilo prispevkov za to obdobje ostanejo neuspešni zaradi prenehanja delodajalca oz. da je plačilo prispevkov vezano na stečajni postopek, namreč ni mogoče šteti tožniku v škodo.
začasna odredba - začasna nezmožnost za delo - nadomestilo med začasno zadržanostjo od dela
Tožena stranka je na podlagi določb ZZVZZ in Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja odločila o trajanju tožnikove nezmožnosti za delo. Navedene odločbe bodo predmet presoje pred sodiščem prve stopnje, toženi stranki pa pri njihovi izdaji ni mogoče očitati samovoljnega ravnanja, prav tako tudi ni izkazana nevarnost, da tožena stranka v primeru ugotovitve, da tožnik v spornem obdobju za delo ni bil zmožen, izplača denarno nadomestilo. Glede na navedeno niso izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe, s katero bi se toženi stranki naložilo, da tožniku do končne odločitve sodišča izplačuje denarno nadomestilo.
Zgolj na podlagi zatrjevanja v tožbi, da je izvršna direktorica tožene stranke skupaj z vodilnima delavkama z načinom vodenja, zlasti pa s ponavljajočim, sistematičnim, negativnim in graje vrednim obnašanjem povzročila trpljenje in škodo tožnici, ko na drugi strani iz odgovora na tožbo izhajajo drugačna dejstva, razlogi o obstoju mobbinga in utemeljenosti zahtevka za plačilo odškodnine ne prevladujejo v takšni meri, da bi bila terjatev tožnice verjetno izkazana in s tem izdaja začasne odredbe utemeljena.
ZIZ člen 38. Odvetniška tarifa člen 27, 27/1 (Ur. list RS, št. 67 – 3245/2003).
stroški postopka – novo sredstvo izvršbe – obrazložena vloga v izvršilnem postopku
Upnik je za vlogo, s katero je v izvršilnem postopku predlagal še novo sredstvo izvršbe, upravičen do nagrade za obrazloženo vlogo v izvršilnem postopku po tarifni številki 27/7a in ne po tarifni številki 27/1 Odvetniške tarife.
Morebitno statusno preoblikovanje tožene stranke iz društva v fundacijo ne pomeni, da obstaja nevarnost, da bo razpolagala s premoženjem na način, ki bi tožnici, ki ji je delodajalec podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, onemogočal poplačilo denarnih terjatev (ki bi nastale v primeru uspeha v sodnem postopku). Na podlagi tega preoblikovanja se delovanje tožene stranke namreč ne bo spremenilo, še naprej bo opravljala isto dejavnost in razpolagala z enakim premoženjem. Iz tega razloga izdaja začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve ni utemeljena (neutemeljena je tudi, ker tožnica ni uspela izkazati verjetnosti obstoja terjatve za ugotovitev nezakonitosti odpovedi).
izredna pravna sredstva – revizija – dovoljena revizija – dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta
Čeprav se znesek zakonskih zamudnih obresti v vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne všteva, kar sicer napačno trdi pritožnik, pa je pravilna trditev, da seštevek zneskov presega prag 200.000,00 EUR. Pravilo seštevanja vrednosti posameznih zahtevkov oziroma delov teh zahtevkov, če so še sporni, določa 5. odstavek 367. člen ZPP.
zastopanje v pritožbenem postopku – pooblaščenci – odvetnik – pravno sredstvo, vloženo po odvetniku – neizkazano pooblastilo – nepredložitev pooblastila – zavrženje pravnega sredstva
V skladu s petim odstavkom 98. člena ZPP bi moralo sodišče prve stopnje pritožbo odvetnika brez naknadnega pozivanja na predložitev pooblastila takoj zavreči. Kljub temu pa, da je sodišče prve stopnje pooblaščenca - odvetnika k predložitvi pooblastila pozvalo in ga je ta naknadno tudi predložil, pritožbeno sodišče tega ne more in ne sme upoštevati pri presoji dopustnosti pritožbe, saj bi na ta način vzpostavilo neenako obravnavanje v razmerju do primerov, ko sodišče navedenega (pravilno) ni storilo.
ZDR člen 72, 75, 82, 82/1, 86, 86/2, 88, 88/1, 90, 90/3. ZOdvT člen 24.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodno varstvo - utemeljenost odpovednega razloga - izpodbojnost - ničnost - odškodnina - stroški postopka
Tožena stranka je kot razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici, ki ni bila poslovodna delavka, navedla odvzem pooblastil in dejstvo, da tožnico potrebuje na drugem delovnem mestu. Takšnega razloga ni mogoče opredeliti kot poslovni (ali kakšen drug zakonsko določen) razlog za odpoved, zato je šteti, da ni bil podan utemeljen odpovedni razlog za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi.
Zemljiškoknjižno sodišče v zemljiškoknjižnem postopku ne ugotavlja in presoja obstoja in utemeljenosti terjatve, temveč presoja le pogoje za zaznambo izvršbe po 86. členu ZZK-1, pogoje za vknjižbo hipoteke po 88. členu ZZK-1 in pogoje za zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve po 98. členu ZZK-1.
žaljiva izjava – prepoved žaljivih izjav - žalitev sodišča – pravica do izjavljanja pred sodiščem
Prepoved žaljivih izjav po 109. členu ZPP je v zvezi s pravico do izjavljanja pred sodiščem, ki je del pravice do sodnega varstva po 22. členu URS, kar govori v prid večje tolerance do strank, seveda ob hkratnem upoštevanju posebnega pomena, ki ga ima zaupanje v sodstvo in spoštovanje avtoritete sodišč, da sodna veja oblasti lahko uresniči svoje naloge. Nedvomno bi negativna vrednostna ocena sodnice v zvezi z njenim delom lahko bila podlaga za kaznovanje, vendar v konkretni zadevi ne gre za vrednostno oceno dela sodnice.
Zaradi odprave slabšega položaja dolžnika, ki ni z ničemer pripomogel k temu, da pride v slabši položaj od položaja, ki bi ga imel, če bi prišlo do spremembe upnika, je zakonodajalec v drugem odstavku 340. člena ZOR določil, da je za možnost pobotanja odločilno, da tudi terjatev dolžnika dospe pred ali najpozneje istočasno z dospelostjo odstopljene terjatve. Ker je tožena stranka podala tožeči stranki izjavo o pobotu s terjatvami, ki jih je imela do odstopnika, bi moralo sodišče prve stopnje v okviru te izjave presojati, ali je terjatev tožeče stranke zaradi pobota prenehala.
priposestvovanje služnosti – podredni tožbeni zahtevek – dopolnilna sodba – ponovno zaslišanje priče
S tem, ko je prvo sodišče samoiniciativno ponovno zaslišalo priči, ne da bi pojasnilo to odločitev, ni storilo nobene od uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka.
zahtevek za razvezo ali spremembo pogodbe o preužitku – spremenjene okoliščine – pogodbeni namen
Pogodbe, ki ne zadosti pogodbenemu namenu ne ene ne druge stranke, pač pa prinaša sama nesoglasja, katera rezultirajo v civilnih in kazenskih sodnih postopkih, ni mogoče vzdržati v veljavi.
Ker dodatne dejavnosti tožnika niso bile dejavnik pri določitvi preživnine, tudi v predmetni pravdi na njeno ukinitev oziroma znižanje ne morejo predstavljati pravno relevantne spremenjene okoliščine.
neopravičen izostanek z naroka - preložitev naroka - zaslišanje samo ene od strank
Le izkazanost nenadne in nepredvidljive ovire (bolezni ali poškodbe) je opravičljiv razlog za izostanek z naroka. Nenadnost in nepredvidljivost bolezni morata biti s strani zdravnika pisno potrjeni, da sta tudi preverljivi.