Izgubljeni dobiček je razlika med pričakovanim in resničnim premoženjem. Pri uveljavljanju takšnega zahtevka materialno pravo ne nalaga razčlembe enega in drugega po pravilih Slovenskih računovodskih standardov. ZPP glede dokazovanja enega in drugega ne predpisuje formalnih dokaznih pravil. Velja torej prosta presoja dokazov (8. člen ZPP).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
V odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je bilo tožniku očitano, da je spornega dne v službeno vozilo natočil dizelsko gorivo namesto bencina, ker ni preveril, katero gorivo mora uporabiti. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da bi tožnik lahko in moral preveriti, katero gorivo se uporablja za posamezno vozilo, zlasti glede na to, da je vozila redno menjaval. Ker tega ni storil, je ravnal malomarno in kršil ne le 33. člen ZDR-1 (kot je presodilo sodišče prve stopnje), ki delavcu nalaga vestno opravljanje dela, ampak tudi 37. člen ZDR-1, ki prepoveduje škodljivo ravnanje.
Določbe 6. odstavka 36. člena ZSVarPre torej ni mogoče uporabljati in razlagati tako, da se o socialno varstvenih prejemkih, ko je nova odločba izdana šele po 1. 4., o pravicah iz javnih sredstev pa je že odločeno z veljavno in pravnomočno odločbo, lahko odloča za nazaj, vse od 1. 4. dalje, temveč le za naprej, od izdaje nove odločbe dalje.
Ker ZSVarPre v 6. odstavku 36. člena ne daje zakonske podlage za poseg v pravnomočno odločbo, posledično ni mogoče uporabiti 44. člena ZUPJS, ki določa dolžnost vrnitve neupravičeno prejetih javnih sredstev. Po tej določbi ZUPJS so javna sredstva, ki jih je oseba prejela na podlagi odločbe centra za socialno delo, ki je bila na podlagi 43. člena tega zakona ali na podlagi določb zakona, ki ureja splošni upravni postopek, ali zakona, ki ureja posamezno pravico iz javnih sredstev, odpravljena oziroma razveljavljena, v višini razlike med prejeto višino javnih sredstev in višino javnih sredstev, do katerih je upravičena na podlagi odločbe, izdane v postopku odprave oziroma razveljavitve, neupravičeno prejeta javna sredstva in jih je oseba dolžna vrniti. Kot pravilno razloguje sodišče prve stopnje, v obravnavanem primeru ne gre niti za stanje iz 43. člen ZUPJS, ko bi tožnik relevantne podatke prikazoval lažno ali bi jih zamolčal ali ne bi pravočasno sporočil podatkov ali bi sporočil neresnične podatke in bi do razveljavitve odločbe prišlo iz razlogov na njegovi strani. Ker vračilo neupravičeno prejetih javnih sredstev oziroma pogoje za njihovo vračilo, ki torej v obravnavnem primeru niso izpolnjeni, ZUPJS ureja specialno, ni mogoče uporabiti splošnih obligacijskih pravil o neupravičeni pridobitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00006908
SZ-1 člen 121, 121/3, 121/4, 121/5, 121a, 121a/1, 121b, 121b/2, 121b/5. ZUPJS člen 28, 28/2. ZPP člen 299, 299/2.
plačnik - neprofitna najemnina za stanovanje - neprofitna in tržna najemnina - subvencija tržne najemnine - finančna izravnava - razmerje med občino in državo
Po sprejetju novele SZ-1A je imel najemnik tržnega stanovanja pravico le do subvencije za razliko med tržno in neprofitno najemnino. S sprejetjem in uveljavitvijo ZUPJS v letu 2010 se je položaj spremenil tako, da je najemnik tržnega stanovanja, če je bil upravičen do subvencioniranja najemnine, pridobil tudi pravico do subvencioniranja še tistega dela (sicer tržne) najemnine, ki je ustrezal najemnini za neprofitna stanovanja.
Zneske subvencij v teku koledarskega leta v celoti plačuje občina v korist najemnikov. Po koncu leta pa lahko zahteva polovico takšnih zneskov od Republike Slovenije. Prvi in tretji stavek petega odstavka 121.b člena SZ-1 pri tem ne delata nobene razlike med delom, ki se nanaša na neprofitno najemnino in tistim, ki se nanaša na razliko med neprofitno in tržno najemnino. Republika Slovenija je dolžna povrniti polovico plačanih subvencij.
ZPIZ-2 člen 391, 391/3, 394.. ZPIZ-1 člen 36, 36/2, 39, 47, 406.. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22, 22/1, 22/2, 25.
višina pokojnine
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je toženec pokojninsko osnovo v skladu z 39. členom v zvezi s 406. členom ZPIZ-1 pravilno izračunal na podlagi mesečnega povprečja plač oziroma zavarovalnih osnov iz obdobja 1971 do 1993 v višini 772,40 EUR in v skladu s tretjim odstavkom 391. člena ZPIZ-2 preračunal s faktorjem 0,732.
Tretji ima sicer res pravico, da verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, vendar pa je to možno šele takrat, ko je ta predmet individualiziran, torej praviloma takrat, ko se izvršba že opravlja, saj je praviloma s sklepom o izvršbi izvršba dovoljena na neopredeljene dolžnikove premičnine in ne na točno določene premičnine. Upoštevati je namreč treba tudi pravni položaj upnika. Šele ko je predmet izvršbe določen oziroma dovolj določljiv in tretji v ugovoru verjetno izkaže na tem predmetu pravico, ki preprečuje izvršbo, lahko upnik preizkusi ugovor in se do njega opredeli.
ZUP člen 62, 62/1.. URS člen 11.. ZP-1 člen 63, 63/5, 65.
uporaba slovenskega jezika - plačilni nalog
Odločba prekrškovnega organa je izdana v tujem jeziku (hrvaškem ali srbskem), kar je v nasprotju s prvim odstavkom 62. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki določa, da se upravni postopek vodi v slovenskem jeziku ter se v tem jeziku pišejo odločbe, sklepi, zapisniki, uradni zaznamki in druga pisanja ter se opravljajo vsa dejanja v postopku. Prekrškovni organ je to določbo kršil, s tem je kršil tudi 11. člen Ustave Republike Slovenije, ki predstavlja odraz državne suverenosti in narodne samobitnosti, zato plačilni nalog izdan v tujem jeziku ne more imeti nobenega učinka in se te kršitve ne da več sanirati. Storilčev zagovornik ima prav, ko v odgovoru na pritožbo navaja, da je imel prekrškovni organ v skladu s petim odstavkom 63. člena ZP-1 možnost, da izda novo (razumljivo) odločbo, vendar tega ni storil, zato pritožbene navedbe v tej smeri niso upoštevne.
URS člen 58, 58/1. ZSPJS člen 22e. ZVis člen 6, 6/2, 6/2-6, 37, 37/1, 37/2, 63, 63/1, 63/2, 63/3, 63/4. ZDR člen 6, 206. ZDR-1 člen 202. OZ člen 347, 347/1. ZDavP-2 člen 352, 352/6.. ZOdvT člen 19.
plačilo razlike plače - neposredna pedagoška obveznost - dodatna pedagoška obveznost - obračun ur - univerza - javni uslužbenec - visokošolski učitelj - zastaranje - zakonske zamudne obresti
Po stališču Vrhovnega sodišča RS v sklepu opr. št. VIII Ips 145/2016 je zmotna presoja nižjih sodišč o zakonitosti preračunavanja ur vaj v ure predavanj na način, kot ga je izvajala tožena stranka. Univerza nima zakonskega pooblastila, da s svojimi akti določi drugačno število ur pedagoške obveznosti (neposredne ali dodatne), kot jih določa zakon, pač pa zgolj njihove oblike. Ugotovilo je, da je bilo vrednotenje ur vaj, na način, ki je povzročil povečanje NPO in DPO nad zakonsko določenih 9 + 3 ure, nezakonito. Če visokošolski učitelj (predavatelj) opravi več kot 9 + 3 ure vaj, predavanj, hospitacij, seminarjev tedensko, razlika predstavlja nezakonito odrejeno pedagoško obveznost.
Procesne obresti so posebna vrsta zamudnih obresti, ki (enako kot splošne zamudne obresti) tečejo šele po zapadlosti denarne terjatve. Vendar se od splošne vrste zamudnih obresti razlikujejo po tem, da splošne tečejo od neplačane glavnice denarne obveznosti (za obdobje od zapadlosti te glavnice do plačila), procesne obresti pa tečejo od zapadlih in neplačanih (kapitaliziranih) zamudnih obresti od vložitve zahteve za njihovo plačilo dalje (381. člen OZ). Tožnik je od vložitve tožbe dalje zahteval plačilo procesnih obresti, kar mu je sodišče utemeljeno prisodilo, vendar le za zapadle in neplačane zakonske zamudne obresti od zneskov prikrajšanja pri plači do junija 2009. Sodišče prve stopnje pa je tožniku neutemeljeno prisodilo zakonske zamudne obresti od 15. 7. 2009 do plačila tudi od posameznih neto zneskov prikrajšanja pri plači za obdobje od vključno julija 2009 do marca 2010, čeprav te terjatve pred datumom 15. 7. 2009 sploh še niso zapadle in zato zakonske zamudne obresti niso začele teči. Zato je tožnik od terjatev, zapadlih v navedenem obdobju, upravičen le do zamudnih obresti od zapadlosti posameznih mesečnih neto zneskov prikrajšanja pri plači do plačila.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - prepoved diskriminacije - invalidnost - delovna uspešnost
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je na videz nevtralen kriterij ocena delovne uspešnosti v tožničinem primeru diskriminatoren. Tožnica namreč zaradi svoje slušne prizadetosti ni mogla enako učinkovito komunicirati z nadrejenimi (otežena ustna komunikacija), ki so ji odrejali delo, in razumeti danih navodil za delo (nezmožnost (hitrega) dojemanja zlasti daljših pisnih navodil), kar se je pokazalo v manjšem obsegu opravljenega dela v obdobju prvih 14 dni na novem delovnem mestu in posledično v slabši oceni delovne uspešnosti. Količina opravljenega dela tožnice na normiranem delovnem mestu ni bila odraz tožničine delovne uspešnosti oziroma (ne)produktivnosti, pač pa njene omejene zmožnosti komunikacije na delovnem mestu, ki je posledica njenega zdravstvenega stanja oziroma invalidnosti.
OZ člen 131, 131/1, 147, 147/1.. ZVZD-1 člen 5, 37.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost
V primeru, če delodajalec svojim delavcem da nejasna navodila za opravljanje dela in pride v posledici tega do škodnega dogodka, je podana krivdna odgovornost delodajalca za nastalo škodo.
kaznivo dejanje overitve lažne vsebine - načelo subsidiarnosti - odvzem protipravne premoženjske koristi - vštevanje pripora - vštevanje prisilnega pridržanja v čas trajanja pripora - trgovina z ljudmi - protipravno pridobljena premoženjska korist - pripravljalno dejanje - izključitev protipravnosti zaradi privolitve oškodovanca - nadaljevano kaznivo dejanje - kolektivno kaznivo dejanje - izločitev dokazov - doktrina sadežev zastrupljenega drevesa - privilegirana priča - modifikacija obtožnega akta - vsebina obtožnice
Da je kaznivo dejanje overitve lažne vsebine po 253. členu KZ-1 samo po sebi le pripravljalno dejanje, ne drži. Gre namreč za samostojno kaznivo dejanje, ki predstavlja posebno obliko goljufije, pri katerem storilec spravi v zmoto pristojni organ z navajanjem lažnih okoliščin ali zamolčanjem določenih okoliščin. Izključno na podlagi teh navedb pa pristojni organ v javni listini, zapisniku, knjigi ali poslovni listini, te lažne okoliščine potrdi. In prav to se obdolžencema tudi očita v izreku napadene sodbe. Zato o načelu subsidiarnosti oziroma, da bi bili očitani kaznivi dejanji le predhodna faza kaznivih dejanj trgovine z ljudmi, po prvem odstavku 113. člena KZ-1, ki se obdolžencema prav tako očitajo, nikakor ni mogoče govoriti.
Obravnavano kaznivo dejanje je podano ne glede na morebitne privolitve oseb, ki so predmet trgovine z ljudmi, kar sicer v pritožbah problematizirajo zagovorniki. Kot je posebej poudarjeno, torej pristanek žrtve ne izključuje kaznivega dejanja.
Pritožba utemeljeno opozarja, da je materialnopravno zmotna odločitev prvostopnega sodišča, da ni pogojev za vsebinsko odločanje o pobotnem ugovoru toženke, ker terjatvi strank nista pobotljivi.
V tem sporu ni sporno, da se terjatvi obeh strank glasita na denar. Tudi ni sporno, da je tožnikova terjatev že zapadla. Vprašanje pa je, ali je že zapadla terjatev toženke. Njena terjatev po svoji naravi predstavlja odškodninsko terjatev delodajalca zoper svojega bivšega delavca. Takšna terjatev pa zapade takrat, ko se izve za škodo in kdo jo je povzročil ter se od povzročitelja zahteva povrnitev.
ZSPJS člen 22e.. ZVis člen 6, 6/2, 6/2-6, 37, 37/1, 37/2, 63, 63/1, 63/2, 63/3, 63/4.. ZDR-1 člen 202.. OZ člen 347, 347/1, 365.. URS člen 58, 58/1.. ZDR člen 6, 206.. ZDavP člen 352, 352/6.. ZOdvT člen 19.
neposredna pedagoška obveznost - dodatna pedagoška obveznost - obračun ur - univerza - zakonske zamudne obresti - plačilo razlike plače - zastaranje - javni uslužbenec - visokošolski učitelj
Po stališču Vrhovnega sodišča RS v sklepu VIII Ips 145/2016 je zmotna presoja nižjih sodišč o zakonitosti preračunavanja ur vaj v ure predavanj, na način, kot ga je izvedla tožena stranka. Univerza nima zakonskega pooblastila, da s svojimi akti določi drugačno število ur pedagoške obveznosti (neposredne ali dodatne), kot jih določa zakon, pač pa zgolj njihove oblike. Ugotovilo je, da je bilo vrednotenje ur vaj, na način, ki je povzročil povečanje neposredne pedagoške obveznosti in dodatne pedagoške obveznosti nad zakonsko določenih 9 oziroma 3 ure, nezakonito. Če visokošolski učitelj (predavatelj) opravi več kot 9 + 3 ure vaj, predavanj, hospitacij, seminarjev tedensko, razlika predstavlja nezakonito odrejeno pedagoško obveznost.
Tožnica je zahtevala plačilo kapitaliziranih zamudnih obresti, opredeljenih v denarnem znesku, na podlagi bruto zneskov prikrajšanja pri plači, in procesnih obresti od 15. 7. 2009 do plačila, tožena stranka pa je ugovarjala zastaranje teh terjatev. Ker neto zneski niso znani vnaprej, oziroma ker ni znano, kakšna bo višina neto zneskov ob izplačilu, je v izreku sodbe potrebno navesti le mesečne bruto zneske prikrajšanja pri plači in delodajalcu naložiti v plačilo zakonske zamudne obresti od zapadlosti neto zneskov, izračunanih po obračunu oziroma odvodu davkov in prispevkov od pripadajočih mesečnih bruto zneskov. Sodišče prve stopnje je zato opisno naložilo toženi stranki, da tožnici obračuna in izplača kapitalizirane zamudne obresti od mesečnih neto zneskov prikrajšanja pri plači, ob upoštevanju bruto zneskov. Glede na tako oblikovan izrek imajo zamudne obresti v konkretnem sporu naravo občasnih terjatev. Zato bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti določbo prvega odstavka 347. člena OZ. Ob upoštevanju triletnega zastaralnega roka iz 347. člena OZ so zastarale obresti, ki so se od prisojene glavnice natekle do vključno 13. 7. 2006.
skupno premoženje zakoncev - večji prispevek enega zakonca - povečanje vrednosti nepremičnine
Sodišče mora pri presoji prispevka vsakega izmed zakoncev k skupnemu premoženju, v skladu z določbo drugega odstavka 59. člena ZZZDR, upoštevati ne le dohodek posameznega zakonca, temveč tudi druge okoliščine, kot so varstvo in vzgoja otrok, opravljanje gospodinjskih del, skrb za ohranitev premoženja in vsako drugo obliko dela ter sodelovanja pri upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja. Pomoč sorodnikov (prijateljev in drugih bližnjih oseb), se šteje v korist obeh zakoncev in tako praviloma povečuje celotno skupno premoženje zakoncev.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nova odpoved
Vrhovno sodišče RS je že presodilo v primerih, ki so se nanašali na zaporedne odpovedi delodajalcev, da kasnejša odpoved ne more imeti pravnega učinka, če je že začela učinkovati predhodno podana odpoved.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00018287
ZKP člen 18, 18/1, 355, 355/1, 355/2, 371, 371/1, 371/1-11, 373. KZ-1 člen 251, 251/3.
kaznivo dejanje ponarejanje listin - pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - prosta presoja dokazov - ocena verodostojnosti priče - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Zagovornica na več mestih v pritožbi izraža nestrinjanje s posameznimi ugotovitvami sodišča prve stopnje in sprejetimi zaključki, kar pomeni uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ne pa bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, kot to zmotno meni pritožnica. Pri sprejemanju in podajanju dokazne ocene je namreč sodišče prve stopnje vse izvedene relevantne dokaze, vključujoč zagovor obdolženca, analiziralo skladno z načelom proste presoje dokazov, uzakonjenem v prvem odstavku 18. člena ZKP in drugem odstavku 355. člena ZKP, torej je analiziralo vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi, in na tej podlagi sprejelo pravilne dokazne zaključke glede ravnanja obdolženca in njegove krivde, ki jih je utemeljilo z razumnimi in življenjsko sprejemljivimi razlogi. Zato pritožbeni očitek o pristranskosti sodišča prve stopnje pri ocenjevanju izpovedb posameznih prič ni utemeljen.
ZVis člen 6, 6/2, 6/2-6, 37, 37/1, 37/2, 63, 63/1, 63/2, 63/3, 63/4.. ZSPJS člen 22e.. ZDR člen 6, 206.. URS člen 58, 58/1.. ZDR-1 člen 202.. OZ člen 347, 347/1, 365.. ZDavP-2 člen 352, 352/6.. ZOdv člen 14, 14/2, 19.
neposredna pedagoška obveznost - dodatna pedagoška obveznost - obračun ur - univerza - zakonske zamudne obresti - plačilo razlike plače - javni uslužbenec - visokošolski učitelj - zastaranje
Po stališču Vrhovnega sodišča RS v sklepu VIII Ips 145/2016 je zmotna presoja nižjih sodišč o zakonitosti preračunavanja ur vaj v ure predavanj, na način, kot ga je izvedla tožena stranka. Univerza nima zakonskega pooblastila, da s svojimi akti določi drugačno število ur pedagoške obveznosti (neposredne ali dodatne), kot jih določa zakon, pač pa zgolj njihove oblike. Ugotovilo je, da je bilo vrednotenje ur vaj, na način, ki je povzročil povečanje neposredne pedagoške obveznosti in dodatne pedagoške obveznosti nad zakonsko določenih 9 oziroma 3 ure, nezakonito. Če visokošolski učitelj (predavatelj) opravi več kot 9 + 3 ure vaj, predavanj, hospitacij, seminarjev tedensko, razlika predstavlja nezakonito odrejeno pedagoško obveznost.
Tožnica je zahtevala plačilo kapitaliziranih zamudnih obresti, opredeljenih v denarnem znesku, na podlagi bruto zneskov prikrajšanja pri plači, in procesnih obresti od 15. 7. 2009 do plačila, tožena stranka pa je ugovarjala zastaranje teh terjatev. Ker neto zneski niso znani vnaprej, oziroma ker ni znano, kakšna bo višina neto zneskov ob izplačilu, je v izreku sodbe potrebno navesti le mesečne bruto zneske prikrajšanja pri plači in delodajalcu naložiti v plačilo zakonske zamudne obresti od zapadlosti neto zneskov, izračunanih po obračunu oziroma odvodu davkov in prispevkov od pripadajočih mesečnih bruto zneskov. Sodišče prve stopnje je zato opisno naložilo toženi stranki, da tožnici obračuna in izplača nezastarane kapitalizirane zamudne obresti od mesečnih neto zneskov prikrajšanja pri plači, ob upoštevanju bruto zneskov. Iz tako oblikovanega izreka je razvidno, da imajo zamudne obresti v konkretnem sporu naravo občasnih terjatev. Zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da so ob upoštevanju triletnega zastaralnega roka iz 347. člena OZ zastarale obresti, ki so se od prisojenih glavnic (prikrajšanja pri plači) natekle do vključno 13. 7. 2006.
cenitev vrednosti nepremičnine - cenilec gradbene stroke - kmetijska zemljišča - gozdna zemljišča - izbira strokovnjaka ustrezne stroke s strani sodišča
Dolžnika sta že v pripombah na cenitveno poročilo opozorila, da je A. A. sodni izvedenec in cenilec gradbene stroke, ne pa tudi kmetijske in gozdarske stroke in da ne more verodostojno ocenjevati vrednosti kmetijskih in gozdnih zemljišč, vendar niti cenilec, niti sodišče na te pripombe nista odgovorila. Tako je potrebno pritrditi pritožbenim navedbam, da sta cenitveno poročilo z dne 11. 1. 2016 in njegova dopolnitev v delu, kolikor se nanaša na cenitev parcel št. 706/2, 706/3, 706/4, 712/1, 712/8, 712/7, 712/9, 713/5, 713/7, 713/8 k.o. 9.. P. ter parc. 632/3 k.o. 9.. K., neuporabna, saj gre po namenski rabi za kmetijska zemljišča, oceno vrednosti kmetijskih zemljišč pa lahko izdela samo sodni cenilec kmetijske stroke. Enako velja tudi za gozdna zemljišča, ki jih lahko oceni le cenilec gozdarske stroke. Oba cenilca bi namreč lahko verodostojno uporabila tudi druge metode ocenjevanja vrednosti npr. metodo po donosu, ki pa je v predmetni zadevi določen cenilec ni uporabil.
ZSPJS člen 22e.. ZVis člen 6, 6/2, 6/2-6, 37, 37/1, 37/2, 63, 63/1, 63/2, 63/3, 63/4.. ZDR člen 6, 206.. URS člen 58, 58/1.. ZDR-1 člen 202.. OZ člen 347, 347/1, 365, 381.. ZDavP-2 člen 352, 352/6.. ZOdvT člen 14, 14/2, 19.
Po stališču Vrhovnega sodišča RS v sklepu VIII Ips 145/2016 je zmotna presoja nižjih sodišč o zakonitosti preračunavanja ur vaj v ure predavanj, na način, kot ga je izvedla tožena stranka. Univerza nima zakonskega pooblastila, da s svojimi akti določi drugačno število ur pedagoške obveznosti (neposredne ali dodatne), kot jih določa zakon, pač pa zgolj njihove oblike. Ugotovilo je, da je bilo vrednotenje ur vaj, na način, ki je povzročil povečanje neposredne pedagoške obveznosti in dodatne pedagoške obveznosti nad zakonsko določenih 9 oziroma 3 ure, nezakonito. Če visokošolski učitelj (predavatelj) opravi več kot 9 + 3 ure vaj, predavanj, hospitacij, seminarjev tedensko, razlika predstavlja nezakonito odrejeno pedagoško obveznost.
Procesne obresti so posebna vrsta zamudnih obresti, ki (enako kot splošne zamudne obresti) tečejo šele po zapadlosti denarne terjatve. Vendar se od splošne vrste zamudnih obresti razlikujejo po tem, da splošne tečejo od neplačane glavnice denarne obveznosti (za obdobje od zapadlosti te glavnice do plačila), procesne obresti pa tečejo od zapadlih in neplačanih (kapitaliziranih) zamudnih obresti od vložitve zahteve za njihovo plačilo dalje (381. člen OZ). Tožnica je od vložitve tožbe dalje zahtevala plačilo procesnih obresti, kar ji je sodišče utemeljeno prisodilo, vendar le za zapadle in neplačane zakonske zamudne obresti od zneskov prikrajšanja pri plači do junija 2009. Sodišče prve stopnje pa je tožnici neutemeljeno prisodilo zakonske zamudne obresti od 15. 7. 2009 do plačila tudi od posameznih neto zneskov prikrajšanja pri plači za obdobje od vključno julija 2009 do septembra 2009, čeprav te terjatve pred datumom 15. 7. 2009 sploh še niso zapadle in zato zakonske zamudne obresti niso začele teči. Zato je tožnica od terjatev, zapadlih v navedenem obdobju, upravičena le do zamudnih obresti od zapadlosti posameznih mesečnih neto zneskov prikrajšanja pri plači do plačila.