Ker posestno varstvo izhaja iz gole posesti, kot dejanske oblasti nad stvarjo v času pred motilnim dejanjem, je tožeča stranka z odstranitvijo oglasnih panojev prenehala uporabljati nepremičnino za oglaševanje. Posledično je pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka neposredno pred motilnim dejanjem ni bila v posesti oglaševalskega mesta v smislu 24. člena SPZ in nikoli ni bila posestnica tistega dela, kjer stoji oglaševalni pano prvotožene stranke, zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek za vzpostavitev prejšnjega stanja z odstranitvijo panoja, ki stoji na drugem mestu kot so stali panoji tožeče stranke, pravilno in zakonito zavrnilo.
V posestni pravdi se pravica do posesti ne upošteva, zato za odločitev v tej zadevi ni relevantno, ali ima tožeča stranka veljavno najemno pogodbo z drugotoženo stranko za oglaševalsko mesto, ki je predmet te pravde.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00005550
ZDen člen 32, 69. ZOR člen 111, 1098. ZUP člen 260, 263, 279.
pravni interes za ugotovitveno tožbo - vmesni ugotovitveni zahtevek - nesklepčna tožba - pogodbena volja strank - nesporazum - poravnava - poravnava v denacionalizacijskem postopku - ovira za vrnitev podržavljenega premoženja - napaka v denacionalizacijskem postopku - upravni postopek
Iz 69. člena ZDen izhaja, da mora na to, da poravnava ni sklenjena v nasprotju s prisilnimi določbami zakona, paziti denacionalizacijski organ. Slednji je zato tisti, ki bi moral paziti na to, da nepremičnina parc. št. 511/2 k. o. X ne bi bila vključena v poravnavo, če drži, da na njej stoji objekt, ki je bil zgrajen po podržavljenju (32. člen ZDen). V kolikor tega ni storil (zaradi pomanjkljivo ugotovljenega dejanskega stanja ali zaradi spregleda te postopkovne dolžnosti) oziroma je bila morebiti presoja napačna (zmotna uporaba materialnega prava), gre za napako, ki bi jo morala tožnica uveljavljati s pravnimi sredstvi v postopku denacionalizacije.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/2, 14/3, 232, 232/6, 235, 235/2.
začetek stečajnega postopka - predlog upnika - ugovor dolžnika - umik predloga za začetek postopka insolventnosti
Vsak upnik ima pravico predlagati začetek stečajnega postopka zoper dolžnika, zato za odločitev o začetku stečajnega postopka ni relevantna dolžnikova navedba, da bi bil upnik bolje poplačan izven stečaja.
Upnik lahko predlog za začetek stečajnega postopka umakne samo do izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STVARNO PRAVO
VSL00005200
SPZ člen 9, 217, 217/1, 269. ZTLR člen 55.
priposestvovanje stvarne služnosti - pogoji za priposestvovanje stvarne služnosti - pravo priposestvovanje - dobra vera - pravni naslov za izvrševanje služnosti - stroški postopka - nagrada za postopek pred sodiščem prve stopnje - nagrada za postopek v ponovljenem postopku
Pri pravem posestvovanju, za katerega zadošča 10 letna priposesestvovalna doba, mora biti priposestvovalec v dobri veri, da je služnost že pridobil.
Glede na znano zemljiškoknjižno stanje in dejstvo, da je parcela prešla v zasebno last fizične osebe, bi tožniki morali za pravo priposestvovanje vtoževane pravice izkazati tudi pravni naslov oziroma opravičljivo zmoto, da je ta podan.
SPZ člen 33, 33/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
posestno varstvo - motenje posesti - posest - dejanska oblast nad stvarjo - zadnje stanje posesti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - protispisnost
Vsebina neposredne posesti je predvsem v tem, da posestnik rabi oziroma uživa stvar v skladu z njenim namenom. Uporaba stvari mora biti taka, da ima posestnik od nje določene koristi. Le takšna posest je lahko predmet posestnega varstva.
prisilna hospitalizacija - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - odpust - nova dejstva - čas odločanja prvostopenjskega sodišča - meje pravnomočnosti - nov postopek
Pritožba se opira na dejstva, ki jih je pritožnica zaznala po koncu obravnave pred sodiščem prve stopnje, kar skladno s teorijo in enotno sodno prakso ne more biti predmet pritožbenih novot. Pravnomočnost se namreč lahko razteza zgolj na tisti sklop dejstev, ki jih je še bilo mogoče vključiti v procesno gradivo, to pa so dejstva, ki so obstajala v času sojenja. V pritožbi zatrjevana nova dejstva glede simptomov bolezni udeleženca in njegovega obnašanja zato ne morejo vplivati na odločitev pritožbenega sodišča o pritožbi zoper izpodbijani sklep. Predstavljajo pa razlog za uvedbo novega postopka za sprejem udeleženca na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve, ki ga v skladu s 40. členom ZDZdr lahko sproži tudi pritožnica kot izvajalka psihiatričnega zdravljenja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00005541
KZ-1B člen 93,93/1. KZ-1 člen 55, 55/1. ZKP-UPB8 člen 407, 407/1, 407/1-1.
neprava obnova kazenskega postopka - izrek enotne kazni - časovna uporaba materialnega prava - denarna kazen
Pri izrekanju enotne kazni, tako pri nepravi obnovi kazenskega postopka po 1. točki prvega odstavka 407. člena ZKP, ko se združujejo kazni po pravnomočnih sodbah, kot v primeru, ko se ob izreku sodbe obdolžencu po prvem odstavku 55. člena KZ-1 izreče enotna kazen ob upoštevanju kazni za kaznivo dejanje, ki ga sodišče obravnava, in izrečenih kazni po pravnomočnih sodbah, se uporabi kazenski zakon, ki je veljal v času, ko so nastopili pogoji za izrek enotne kazni, torej z nastopom pravnomočnosti oziroma izreka zadnje sodbe, v obravnavanem primeru sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru X K 5982/2015 z dne 13. 2. 2015.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1. OZ člen 171, 179.
krivdna odškodninska odgovornost - soprispevek oškodovanca - nasprotje med razlogi - pomanjkljiva obrazložitev - odškodnina za nepremoženjsko škodo - odločitev o pravdnih stroških - obseg brezplačne pravne pomoči
Obrazložitev sodišča prve stopnje v zvezi s tožnikovim prispevkom k nastali škodi je sama s seboj v nasprotju. Sodišče po eni strani šteje, da je tožnik grobo kršil pravila, po drugi strani pa mu očita, da ni ravnal s potrebno skrbnostjo, ker ni bil ustrezno usposobljen za varno delo.
povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah - pravična denarna odškodnina - zamudna sodba
Sodišče prve stopnje je prisodilo pravično denarno odškodnino glede na zatrjevana dejstva v tožbi, saj gre za presojo zamudne sodbe. Citirane odločbe, na katere se pritožba sklicuje, niso primerljive, ker je šlo za hujše škode.
Pri skupinskem delovanju, ko so obdolženec in drugi organizirani storilci skupaj in na različne načine prispevali k oškodovančevim telesnim poškodbam, ni pomembno katero poškodbo je oškodovancu povzročil kateri izmed posameznikov. Prispevek vsakega posameznika je enakovreden izpolnjevanju zakonskih znakov kaznivega dejanja, skupen učinek njihovega delovanja pa je nastanek telesne poškodbe. Pritožbeno sodišče pa še enkrat poudarja, da je ne glede na vse obrazloženo bil obdolženec tisti, ki je oškodovancu s svojimi udarci med drugim povzročil tudi zlom spodnje čeljusti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00005667
KZ člen 228, 228/1.. ZKP člen 358, 358-1, 358-3, 372, 372-1.
poslovna goljufija - zakonski znaki goljufije - zakonski znaki kaznivega dejanja način izvršitve - oprostitev obtožbe - neizpolnitev obveznosti - ali je dejanje kaznivo dejanje
Vrhovno sodišče je že v zadevah I Ips 93283/2010 z dne 21. 9. 2017 in I Ips 47130/2015 z dne 27. 10. 2017 odstopilo od dosedanje razlage, da je za konkretizacijo očitka preslepitve v opisu dejanja in za obstoj poslovne goljufije zadostovala že gola zaveza in zagotavljanje oziroma zatrjevanje dolžnika, da bodo obveznosti izpolnjene, do izpolnitve obveznosti pa potem ni prišlo. Dosedanja razlaga oziroma stališče namreč v premajhni meri izostruje kriterije, ki omogočajo jasno razmejitev, ali v izreku opisano ravnanje sodi med kazensko ali civilnopravna razmerja. Ne upoštevajo namreč v zadostni meri, da morajo biti zakonski znaki v opisu kaznivega dejanja določno opredeljeni, zaradi česar za konkretizacijo zakonskega znaka preslepitve pri kaznivem dejanju poslovne goljufije, ki je pomensko odprt pojem, prepis zakonskega dejanskega stanu v povezavi z navedbo ravnanj, ki so sicer tipična za sleherno pogodbeno razmerje, ne zadošča. Taka ravnanja pogodbenih strank lahko le zaradi določenih okoliščin, v katerih so bila storjena, omogočajo sklepanje na obstoj preslepitve in preslepitvenega namena storilca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00005878
URS člen 22. ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2. OZ člen 131. ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost članov poslovodstva - pravilo poslovne presoje - pravica do izjave v postopku - zavrnitev dokaznih predlogov - procesno trditveno in dokazno breme - materialno trditveno in dokazno breme - prehajanje trditvenega in dokaznega bremena
Pravici stranke, da se v postopku izjavi, ustreza obveznost sodišča, da se z navedbami stranke seznani, ter da se do njih, če so dopustne in za odločitev relevantne, ter če niso očitno neutemeljene, v obrazložitvi svoje odločbe tudi opredeli. Z opustitvijo te dolžnosti je kršena pravica stranke do izjavljanja, saj si stranka s to pravico ne more kaj dosti pomagati, če ostane preslišana. V tem primeru ima pritožnica prav, da je sodišče spregledalo njene trditve in dokazne predloge v zvezi z ugotavljanjem tega, ali je toženec skrbno ravnal, ko je kot (edini) organ upravljanje tožnice potrdil višino sodne poravnave kot primerne.
Toženec je zatrjeval in predložil dokaze v zvezi s tem , da je ravnal skrbno, kar je bilo sprva njegovo procesno breme, potem pa je prešlo na tožnico, da zatrjuje in dokaže nasprotno. Tožnica je zatrjevala, da prizadevanje toženca (ne samo rezultat, torej višina sodne poravnave) ni bilo zadostno, še več, trdila je, da je bilo namerno v škodo družbe. S tem je prešlo tudi dokazno breme nanjo in tožnica je temu sledila ter predlagala izvedbo dokazov za svoje trditve, ki pa jih je sodišče prve stopnje zavrnilo, brez da bi pojasnilo konkretne razloge za takšno (procesno) odločitev. Ugotovitev sodišča, da od toženca ni mogoče pričakovati znanja senata višjega ali celo vrhovnega sodišča je sicer razumna, vendar ni bistvena upoštevaje trditve tožnice. Ta namreč trdi, da je bilo ravnanje oseb (vključno s tožencem), ki so sodelovale pri sklepanju poravnave, v nasprotju z njenimi koristmi in ponuja dokaze za takšne trditve. Sodišče prve stopnje bi se moralo o teh trditvah konkretno izreči in izvesti predlagane dokaze, ki bi jih potrdile ali ovrgle. S tem, ko je presojalo le trditve toženca in predložene pisne dokaze, je preslišalo tožnico in s tem kršilo njeno pravico do izjave.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje idealnega dela nepremičnine - solastnina - dobra vera - dobra vera priposestvovalca - sklenitev prodajne pogodbe
Tožeča stranka ni dokazala obstoja prodajne pogodbe kot podlage za priposestvovanje v desetletni dobi. Zaradi nedokazane dobre vere za priposestvovanje, je bilo treba tožbeni zahtevek zavrniti.
motenje posesti - obseg sodnega varstva posesti - restitucijski del tožbenega zahtevka - prepovedni del sklepa o motenju posesti - izvrševanje posesti - posest parkirišča - delna izpolnitev zahtevka
Ugovor spremenjene tožbe, po izteku 30 dnevnega roka v motenjski pravdi, ni utemeljen, ker obseg varstva, ki ga je zahtevala tožeča stranka ob vložitvi tožbe, ni večji, niti drugačen od tistega, ki ga je v končni odločbi določilo sodišče. V času, ko je sodišče odločalo o utemeljenosti tožbenega zahtevka, na parkirnih mestih ni bilo več vozil tožene stranke, zato restitucijski zahtevek ni bil utemeljen. Gotovo pa je, glede na ugotovljeno dejansko stanje v pravdnem postopku, tožeča stranka izražala interes za prepoved nadaljnjih motenj parkiranja.
razdelitev posebne razdelitvene mase - načelo enakega obravnavanja upnikov - nadomestilo upravitelja - nadomestilo za unovčenje stečajne mase in razdelitev - razdelitvena masa - limitiranje višine nadomestila - sklep o razdelitvi - načrt prve razdelitve - terjatve, ki se poplačujejo iz razdelitvene mase
Stroški izvedbe prodaje premoženja, ki spada v posebno stečajno maso, in stroški v zvezi z njegovim upravljanjem, v kolikor se nanašajo zgolj na določeno posamezno posebno stečajno maso, bremenijo zgolj to posebno stečajno maso in jih ni mogoče (niti v sorazmernem delu) naložiti v breme drugih posebnih stečajnih mas.
V nasprotju z načelom enakega obravnavanja upnikov je upnikovo stališče, da obravnavana posebna stečajna masa ne sme biti obremenjena z zadržanimi sredstvi za nadomestilo upraviteljici, saj bi to vodilo k izplačilu nadomestila upraviteljici zgolj iz posebnih razdelitvenih mas, ki so bile predmet prvih razdelitev.
Pravilno tožena stranka opozarja na neustreznost zahtevka tožeče stranke v točki II. izreka izpodbijane sodbe v delu, ki se nanaša na opuščanje dejanj zaradi varstva tožeče stranke pred nedovoljenimi imisijami. Imisije so, kot to pravilno v točki 18. obrazložitve izpodbijane sodbe pojasnjuje tudi sodišče prve stopnje, nedovoljene (protipravne), če poseg, ki vpliva na nepremičnino soseda, preseže tolerančni prag oz. ko vpliv otežkoča uporabo druge nepremičnine čez krajevno običajno mero, ali povzroča znatnejšo škodo. Te pogoje je potrebno ustrezno upoštevati tudi pri oblikovanju opustitvenega zahtevka. V tem konkretnem primeru, ko je tožeča stranka zahtevala od tožene stranke opustitev prav vseh dejanj, s katerimi bi ovirala nemoteno uporabo opisane steklene pregradne stene in vhoda v opisani poslovni prostor tožeče stranke zaradi svetlobe, razgleda, postavljanja označb dejavnosti tožeče stranke in obvestil za stranke, pa je povsem očitno, kar pritožbeno pravilno izpostavlja tudi tožena stranka, da pri oblikovanju zahtevka tožeča stranka kljub opozorilom tožene stranke in pozivu sodišča na ustrezno dopolnitev oz. popravo tožbenega zahtevka ni upoštevala temeljnega načela, da je poseg (dejanje) protipraven (predstavlja nedovoljeno imisijo) le, če presega krajevno običajno mero, ali povzroča znatnejšo škodo.
Bistven in odločilen razlog za ugoditev temu delu tožbenega zahtevka (na odstranitev zidov skupaj z vrati med njima in skupaj z leseno oblogo na zunanjem zidu) je ta, da se je z namestitvijo zidov in vrat bistveno spremenil dostop do lepotilnega salona tožeče stranke, ki je pomembno oviran in v pomembni meri otežuje izvrševanje služnostne pravice uporabe hodnika.
dokazni predlogi - zavrnitev dokaznih predlogov - nesubstanciran dokazni predlog - dokazovanje s pričami - zaslišanje priče - podatki o priči - naslov priče - sodba presenečenja
Predlagane dokaze je mogoče zavrniti ne zgolj iz razloga po drugem odstavku 287. člena ZPP. Eden od upravičenih razlogov za zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem priče je nepopolnost podatkov, ki so potrebni za njeno identifikacijo in vročitev vabila. Iz določbe 236. člena ZPP izhaja, da mora stranka, ki predlaga, naj se določena oseba zasliši kot priča, med drugim povedati njeno ime in priimek ter prebivališče oziroma zaposlitev.
dokazna ocena - pasivna legitimacija - podjemna pogodba - ustno sklenjena pogodba - dokazovanje - pristop k dolgu - delno plačilo dolga
Podjemna pogodba se lahko sklene tudi ustno. V tem primeru se njena sklenitev dokazuje z drugimi dokazi, tako z listinami, kot tudi z izpovedmi prič in strank. Ker je izpoved zakonitega zastopnika tožeče stranke skladna z listinskimi dokazi, se pritožbeno sodišče strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka dokazala, da je izvedbo del naročila tožena stranka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00005730
KZ člen 244, 252. ZKP člen 83, 236, 236/1, 236/1-5, 237. Evropska Konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah člen 10, 10/5, 10/5-e.
pravna dobrota - privilegirana priča - odvetnik - oprostitev pričanja - zaslišanje preko videokonference - mednarodna pravna pomoč - poklicna tajnost
Konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije v 10. členu točke 5e izrecno določa, da lahko oseba, ki je zaslišana preko videokonference, uveljavlja pravico do odklonitve pričanja, ki jo ima po pravu zaprošene države ali države prosilke.
Ker sta se tuji priči na zaslišanju prek videokonference sklicevali na določbe Luksemburške zakonodaje o varovanju poklicne tajnosti odvetnika in odklonili pričanje, je bilo treba iz sodnega spisa izločiti zapisnika o njunem zaslišanju pred pristojnimi pravosodnimi organi Luksemburga v okviru medsebojne pravne pomoči, ker sta bila takrat zaslišana, ne da bi bila predhodno poučena, da sta kot odvetnika dolžnosti pričanja oproščena.