CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00047259
ZGD-1 člen 50, 50/1, 52, 52/1, 388, 388/2, 609, 609/1, 609/6. ZPosS člen 2. ZNP-1 člen 6, 42. ZPP člen 219b, 227, 227/6, 270, 270/1, 270/3, 329, 329/4.
sodni preizkus denarne odpravnine - sodni preizkus menjalnega razmerja - nepravdni postopek - uporaba določb zakona o pravdnem postopku - poravnalni odbor - mnenje poravnalnega odbora - izvedensko mnenje - poslovna skrivnost - predložitev listine - razkritje podatkov - sklep procesnega vodstva - dovoljenost pritožbe - zavrženje pritožbe - pravica do pritožbe - napačen pravni pouk
Ali naj sodišče strankam postopka naloži v predložitev sodišču določene listine (ali podatke), je stvar izvedbe dokaznega postopka, ki ga vodi in usmerja v tej fazi postopka sodišče prve stopnje. V primeru določbe 219.b člena ZPP sicer ni izrecno navedeno, da zoper tak sklep ni pritožbe, a že iz splošne določbe tretjega odstavka 270. člena ZPP izhaja, da zoper odločbe, ki se nanašajo na vodstvo postopka ni pritožbe.
Sodišče na sklepe, ki se nanašajo na vodstvo postopka, ni vezano, kar pomeni, da lahko svoj sklep sodišče naknadno tudi spremeni, če presodi, da bi bilo to smotrno, smiselno in pravilno za zakonito izvedbo postopka.
Stranka na podlagi napačnega pravnega pouka ne more pridobiti pravice do pritožbe, če ji te pravice zakon ne daje.
ZGD-1 člen 57, 390, 395, 395/3, 399, 399/1, 401, 401/1, 401/1-1, 401/1-2, 522. ZRev-2 člen 3, 3-33, 39, 39/1, 44.
ničnost skupščinskih sklepov - izpodbijanje sklepov skupščine - ničnost letnega poročila - ničnostni razlogi - razlogi za izpodbojnost - povečanje osnovnega kapitala - sklepanje škodljivih poslov - revidiranje - imenovanje revizorja - letno poročilo družbe - knjigovodske listine - računovodski standardi - sklep o uporabi bilančnega dobička - ekonomska nujnost zadržanja dobička - pogodbena zaveza - financiranje družbe - izpodbojnost sklepa o uporabi bilančnega dobička - smiselna uporaba
Tožnik ne more uspeti z uveljavljanjem ničnosti letnega poročila s sklicevanjem na neustrezno izvedeno povečanje osnovnega kapitala, ki je bilo s sklepom sprejeto na skupščini, pregledano s strani revizorja in vpisano v sodni register. Takšna tožba je nesklepčna.
Nepravilno izvedeno povečanje osnovnega kapitala bi lahko tožnik uveljavljal z izpodbijanjem takega sklepa, ne more pa na takšni podlagi uveljavljati ničnosti letnega poročila.
Ničnost letnega poročila ni podana, če je bil izkazan nižji dobiček, kot v resnici. Navedeno namreč ne nasprotuje določbam zakona, ki se uporabljajo izključno ali pretežno za zaščito upnikov družbe ali so sicer v javnem interesu, v smislu prvega dostavka 401. člena ZGD-1. Dejanski stan te določbe bi bil podan v nasprotnem primeru, to je če bi bil neresnično prikazan višji dobiček, saj bi s tem prišlo do ogrožanja upnikov.
Namen ureditve iz prvega odstavka 399. člena ZGD-1 je zagotoviti nadaljnji obstoj in pogoje za delovanje družbe, kar zagotavlja ohranitev in dolgoročno donosnost podjetja, s čimer se ščiti tudi naložba manjšinskih delničarjev v taki družbi. Izpolnjevanje namena te zakonske ureditve pa terja, da se ekonomska nujnost za zadržanje dobička ne zamejuje zgolj do časovne točke, ki ga še zajema izkaz poslovnega izida, v katerem je prikazan tudi bilančni dobiček.
Sklep, da se družbenikom ne deli minimalna 4% dividenda, ni izpodbojen glede na okoliščino, da je bila družba še v preteklem letu tik pred uvedbo stečajnega postopka in je v okviru sprememb kreditnih pogodb dala zavezo, da ne bo delila dividend.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
VSL00056344
ZSReg člen 17. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 43, 43/2, 43/2-2. ZISDU-1 člen 112, 112/1, 115, 137, 137/1, 137/1-1, 192, 192/2.
registrski postopek - udeleženec v postopku - pravni interes za pritožbo - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - nedovoljena pritožba - predlog za vpis spremembe družbenika - univerzalno pravno nasledstvo družbe - preoblikovanje družbe - dokazovanje pravnega nasledstva - odločba o izbrisu - vzajemni sklad - pooblaščena investicijska družba - družba za upravljanje - imetništvo poslovnega deleža družbe - vpis podatkov v sodni register
Zgolj zatrjevano dejstvo, da je pritožnik eden od treh zakonitih zastopnikov subjekta vpisa, pritožniku še ne podeljuje pravice do pritožbe zoper sklep z dne 6. 3. 2019. Pritožnik bi moral konkretizirati, katera njegova pravica ali na zakonu temelječ interes kot zakonitega zastopnika subjekta vpisa je bila z izpodbijanim sklepom prizadeta oziroma na kakšen način izpodbijani sklep posega v njegov zatrjevani pravni položaj kot zakonitega zastopnika subjekta vpisa ali izkazati, da je pritožbo vložil v imenu subjekta vpisa.
Pritožba zaradi pomanjkanja pravnega interesa zanjo ni dovoljena. Pravni interes za pritožbo se namreč presoja z vidika možnosti, da bi s pritožbo pritožnik dosegel drugačno, zanj ugodnejšo rešitev, kot pa izhaja iz odločbe prvostopenjskega sodišča. Po vsebini drugačne odločitve v zvezi s predlogom za vpis spremembe družbenika pa pritožnik očitno noče. Drugače povedano: tudi če bi bil pritožniku priznan pravni interes za pritožbo zoper sklep z dne 6. 3. 2019, mu pritožbeno sodišče zaradi opisane procesne situacije ne bi moglo priznati pravnega interesa za pritožbo zoper sedaj izpodbijani sklep.
Predlagatelj se v pritožbi nekonsistentno sklicuje na pravno nasledstvo na podlagi drugega odstavka 192. člena v letu 2005 veljavnega ZISDU, ki določa, da mora v primeru preoblikovanja investicijske družbe v vzajemni sklad družba za upravljanje, ki je upravljala investicijsko družbo, prenesti celotno premoženje investicijske družbe skupaj z vsemi obveznostmi na vzajemni sklad, ki ga upravlja ista družba za upravljanje, investicijska družba pa preneha brez posebnega postopka likvidacije, in sicer z dnem vpisa izbrisa v sodni register. Po eni strani zatrjuje, da je do preoblikovanja družbe G., pooblaščena investicijska družba, d. d., v Delniški vzajemni sklad G. prišlo na podlagi člena 192/2 ZISDU, torej je pravni naslednik navedene pooblaščene investicijske družbe Delniški vzajemni sklad G., po drugi strani pa, da je na podlagi preoblikovanja iste pooblaščene investicijske družbe na podlagi istega določila prišlo do pravnega nasledstva družbe D., upravljanje z investicijskimi skladi, d. o. o.
Kdo je pravni naslednik ne izhaja le iz citiranega drugega odstavka 192. člena ZISDU. Prvi odstavek 112. člena ZISDU izrecno določa, da je vzajemni sklad premoženje, ki je ločeno od premoženja družbe za upravljanje, ki upravlja ta sklad, in je v lasti imetnikov investicijskih kuponov vzajemnega sklada, čeprav vzajemni sklad oblikuje po 115. členu ZISDU družba za upravljanje. Še več: med prepovedane posle družbe za upravljanje za račun vzajemnega sklada po 1. točki prvega odstavka 137. člena ZISDU uvršča tudi posle, katerih predmet so naložbe vzajemnega sklada, ki bi jih družba sklenila za svoj račun ali za račun drugih investicijskih skladov, ki jih upravlja. Poslovni delež v družbi je premoženje družbenika. Imetništvo poslovnega deleža je obvezen podatek, ki se vpisuje v sodni register pri družbah z omejeno odgovornostjo (6. točka prvega odstavka 4. člena in drugi odstavek 5. člena ZSReg).
ZGD-1 člen 255, 255/3, 268, 268/2, 268/2-1. ZSReg člen 8, 29, 34, 34/1, 34/1-3, 36, 36/1. ZNP-1 člen 32.
pravni interes za pritožbo - pritožba udeleženca, ki ni sodeloval v postopku na prvi stopnji - odločanje o predlogu za vpis v sodni register - odpoklic direktorja - imenovanje novega zastopnika - materialnopravni preizkus predloga za vpis spremembe zastopnika - predpisana vrsta postopka - pristojnosti nadzornega sveta delniške družbe - sklep o odpoklicu - razlogi za odpoklic - oblikovalna odločba - publicitetni učinek vpisa v sodni register - deklaratorna narava vpisa v sodni register - ničnost sklepa nadzornega sveta - pravni učinki ničnosti - učinek za naprej
Sklep nadzornega sveta o odpoklicu direktorja in imenovanju novega ima oblikovalni učinek, saj z njim nadzorni svet prekinja oziroma vzpostavlja korporacijskopravno razmerje med družbo in njenim zakonitim zastopnikom. Vpis/izbris tega razmerja v sodni register pa ima le publicitetni učinek (8. člen ZSReg), s katerim se posvedoči prenehanje oziroma nastanek pravnega razmerja, pomembnega za pravni promet, zato gre le za deklaratoren vpis.
Oblikovalni sklep nadzornega sveta je lahko podvržen civilnopravnim sankcijam v primeru njegove morebitne neveljavnosti. V primeru ničnosti sklepa o odpoklicu zakonitega zastopnika pa je njene učinke (ex tunc) iz razlogov pravne varnosti treba omejiti. Tako novoimenovanemu zakonitemu zastopniku družbe kot družbi sami in tretjim je namreč treba zagotoviti, da se zanesejo na veljavnost imenovanja zakonitega zastopnika, dokler neveljavnost sklepa o odpoklicu ni pravnomočno ugotovljena. Učinki ničnosti sklepa nadzornega sveta iz navedenih razlogov izjemoma veljajo za naprej (ex nunc) od pravnomočnosti ugotovitve njegove ničnosti dalje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00049182
ZIZ člen 270. ZGD-1 člen 8. ZPP člen 212.
predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - trditveno breme - vsebina predloga za izdajo začasne odredbe - sklicevanje na priloge kot del trditvene podlage - spregled pravne osebnosti - predhodno vprašanje - obstoj terjatve do družbe
Upnica je v predlogu za izdajo začasne odredbe izrecno navedla, da se kot na del svoje trditvene podlage za utemeljevanje terjatve do družbe sklicuje na navedbe iz priložene tožbe in prve pripravljalne vloge v postopku, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Kranju, kar je sestavni del predloga za izdajo začasne odredbe. Upnica se je torej v predlogu za izdajo začasne odredbe sklicevala na trditve v priloženih vlogah v spisu, kar po oceni pritožbenega sodišča zadošča za preizkus izkazanosti njene terjatve do družbe na podlagi standarda verjetnosti.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - omejitev pravice - stroški postopka
Pravica družbenika do informacij in vpogleda je individualna družbeniška pravica, ki je namenjena odločanju družbenika o kakršnemkoli vprašanju, za katerega meni, da je pomembno za njegov ali družbin položaj. Omenjena pravica je članska pravica družbenikov, ki se uvršča med (so)upravljalske pravice. Njen namen je predvsem v tem, da je podporna pravica, torej pravica, namenjena uveljavljanju (siceršnjega) članskega položaja v družbi. Z njo se zagotavlja družbeniku pravica do kontrole družbe, ki mu omogoča, da uresničuje svoje individualne interese, če in kolikor se ti nanašajo na članstvo v družbi. Sodna praksa dopušča celo možnost, da to stori ob pomoči strokovne osebe z ustreznim znanjem.
denarna odpravnina - poravnalni odbor za preizkus menjalnega razmerja - stroški postopka za sodni preizkus menjalnega razmerja
V skladu z določbo 614. člena ZGD-1 stroške postopka sodnega preizkusa (predhodno in dokončno) po splošnem pravilu nosi prevzemna družba. Razlog takšne ureditve je, da v postopku lahko nastanejo precejšnji stroški, zlasti stroški povezani z izvedenci. Že samo začasno kritje teh stroškov bi bilo za upravičence do dodatnega denarnega doplačila lahko prehudo breme, zaradi česar postopka ne bi mogli niti začeti.
Pritožbeno sodišče stoji na stališču, da sodišče le v izjemnih primerih lahko naloži stroške predujma za izvedence (poravnalni odbor) predlagatelju. Tudi iz sodne prakse namreč izhaja, da stroške sodnega preizkusa odpravnine trpi močnejša stranka, v konkretnem primeru večinski delničar.
pravica delničarja do obveščenosti - obveznost poslovodstva - skupščina delniške družbe - nasprotni predlog - povezane družbe
Namen obveščanja delničarjev na skupščini je v tem, da se delničarju omogoči, da se lahko o zadevah družbe pravilno odloči na skupščini. Pravica do obveščenosti se lahko uresniči pred skupščino ali na sami skupščini. Če delničar ustrezne informacije ne dobi pred skupščino, jo lahko zahteva tudi na skupščini, pri čemer je za obstoj obveznosti podajanja informacije s strani poslovodstva bistveno, da delničar to konkretno informacijo potrebuje za presojo točk dnevnega reda. Predlagatelj je v obeh primerih glasoval proti sklepu pod 2. točko dnevnega reda obeh skupščin in celo napovedal izpodbijanje sklepa, iz česar izhaja, da je za odločanje imel dovolj informacij.
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/25/ES z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem člen 9. ZGD-1 člen 295, 295/2, 305, 305/1, 330, 385, 386. ZPre-1 člen 47, 47/1, 47/2, 47/3. ZPP člen 257, 286, 286a, 319, 338, 338/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
sklic skupščine - izključitev manjšinskih delničarjev - izključitev manjšinskih delničarjev iz družbe - spremembe statuta - prenos najmanj 25 % premoženja družbe - prevzemna namera - denarna odpravnina - izpodbijanje sklepov skupščine - ničnost sklepov skupščine - delničarjeva pravica do obveščenosti - pravica delničarjev do obveščenosti - zaslišanje strank - dokaz z zaslišanjem strank - prekluzija glede navajanja dejstev - enako varstvo pravic - kršitev pravice do izjave - pravica do poštenega sojenja - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - objektivne in subjektivne meje pravnomočnosti
Zaslišanje strank je le dokazno sredstvo in kot takšno nima zveze s pravico stranke, da se izjavi o dejanskih ter pravnih vidikih spora, da predlaga dokaze ter da se izjavi o navedbah nasprotne stranke. Ta pravica se v pravdnem postopku izraža predvsem v pravilih o vročanju vlog nasprotni stranki, ki lahko nanje odgovori ter v pravilih o kontradiktornem vodenju glavne obravnave, na kateri stranka lahko podaja svoje navedbe ter s predlogi in vprašanji sodeluje v dokaznem postopku. Tako stranko (kot tudi priče) zasliši sodišče le o tistih dejstvih, ki so bile pravočasno zatrjevane, saj je zaslišanje dokaz, ki je namenjen ugotavljanju resničnosti pred tem pravočasno zatrjevanih dejstev in ne širjenju trditvene podlage.
Pravica delničarja do obveščenosti izhaja kot temeljna pravica delničarja iz prvega odstavka 305. člena ZGD-1, ki določa, da mora poslovodstvo na skupščini dati delničarjem zanesljive podatke o zadevah družbe, če so potrebni za presojo točk dnevnega reda, na vprašanja delničarjev z isto vsebino lahko da podatke v skupnem odgovoru, pravica do obveščenosti pa velja tudi za pravna in poslovna razmerja družbe s povezanimi družbami. Informacija, ki jo zahtevajo delničarji v okviru te svoje pravice, se mora torej nanašati na presojo točk dnevnega reda skupščine in če je temu tako in poslovodstvo informacij ne poda, je prišlo do kršitve tozadevne pravice.
Sodišče prve stopnje pravilno ni še enkrat presojalo ravnanj, ki so bile sestavni del dejanskega podstata pri odločanju v navedenih dveh pravnomočno zaključenih zadevah in ki sta privedli do odločitev na katere je sodišče v tem postopku vezano.
Gre za pravilo nevtralnosti uprave (torej poslovodstva) ciljne družbe, ki omejuje le upravo ciljne družbe glede nekaterih obrambnih mehanizmov, ki sicer pridejo v poštev v teku postopka s prevzemno ponudbo. Da je temu tako izhaja tudi iz Člena 9 Direktive 2004/25/ES, ki predstavlja pravno podlago harmonizacije notranjega trga EU na tem področju, in govori o obveznostih uprave ciljne družbe.
ZGD-1 člen 512, 513, 515, 515/1. ZPP člen 274, 274/1.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - poslovodja družbe z omejeno odgovornostjo - družbenik in poslovodna oseba - pravica družbenika do informacij in obveščenosti - predlog predlagatelja za posredovanje informacij - zavrženje predloga - pravni interes delničarja ali družbenika - pomanjkanje pravnega interesa
Pravni položaj predlagatelja, ki je hkrati družbenik nasprotne udeleženke in njen poslovodja, ki družbo zastopa samostojno, se zaradi dihotomije oziroma nasprotujoče dvojnosti vlog, ki sta združeni v eni fizični osebi, z ugoditvijo predlogu predlagatelja ne bi v ničemer spremenil. Čeprav je predlagatelj v tem postopku družbenik nasprotne udeleženke, je hkrati tudi njen poslovodja, zato mu ni mogoče priznati pravnega interesa za vložitev obravnavanega predloga za predložitev informacij in listin o poslih družbe. Zaradi neločljivosti ene fizične osebe, v kateri sta združena dva nasprotujoča si pravna položaja, ni izkazan pravni interes predlagatelja, ki je hkrati družbenik in poslovodja družbe za vložitev predloga po 513. členu ZGD-1. V primeru, da bi bilo zahtevi predlagatelja zoper nasprotno udeleženko ugodeno, bi moral predlagatelj kot poslovodja družbe naloženo obveznost izvršiti, sicer bi družbo zadele sankcije, ki jih določajo izvršilni predpisi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNE TAKSE
VSL00048772
URS člen 14, 22. ZGD-1 člen 399, 399/1.
doplačilo sodne takse - sklep o uporabi bilančnega dobička - sprememba sklepa skupščine - oblikovalni zahtevek - izpodbijanje sklepa skupščine - vrednost spornega predmeta - dajatveni in oblikovalni tožbeni zahtevek - pravica do sodnega varstva - enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem - slabo premoženjsko stanje - oprostitev plačila sodne takse - brezplačna pravna pomoč
Tožbeni zahtevek, s katerim lahko družbenik izpodbija sklep o uporabi bilančnega dobička, je po svoji pravni naravi oblikovalni zahtevek, saj spreminja pravno razmerje, vzpostavljeno z izpodbijanim sklepom o uporabi bilančnega dobička. Z uspehom v postopku bi tožnik dosegel spremembo skupščinskega sklepa o uporabi bilančnega dobička na način, da bi na podlagi spremenjenega skupščinskega sklepa tožnik bil udeležen pri delitvi dobička v skladu s svojim deležem v družbi. Vendar pa se zahtevek za spremembo sklepa o uporabi bilančnega dobička nujno nanaša na celoten minimalni delež osnovnega kapitala - 4 %, v konkretnem primeru torej na znesek 113.040,50 EUR. Spremenjeni skupščinski sklep bo tako veljal za vse družbenike, ne le za tožnika. Zato takega zahtevka ni mogoče enačiti z (dajatvenim) odškodninskim zahtevkom, s katerim ena stranka neposredno zahteva od druge stranke določeno dajatev, opustitev ali dopustitev.
Pravica do sodnega varstva ne pomeni, da mora biti dostop do sodišča brezplačen, posameznikom, ki jim je zaradi slabega premoženjskega stanja tak dostop bistveno otežen, pa so na voljo instituti, kot so oprostitev plačila sodne takse ali brezplačna pravna pomoč.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00047075
ZGD-1 člen 263, 505, 505-5, 515, 515/6, 521, 521/1-4. ZPP člen 155, 155/1, 337, 337/1, 360, 360/1. OZ člen 73, 73/3, 190, 190/1. ZDR-1 člen 17, 17/4, 20, 20/3. ZBPP člen 46, 46/2, 46/3. ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/2, 6/4, 11, 11/2, 11/3. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 18, 18-1, 19, 19-1, 20, 20-1.
upravljanje družbe - odločanje družbenikov - prenehanje družbe - delodajalec - zastopnik delodajalca - poslovodja - pogodba o zaposlitvi - pisna oblika pogodbe o zaposlitvi - sklenitev pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas - skrbnost in odgovornost poslovodje - neupravičena pridobitev - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - neupravičena obogatitev - odškodninska odgovornost direktorja - odškodninski zahtevek proti poslovodjem in družbenikom - skupščina družbe - brezplačna pravna pomoč - odvetnik postavljen po uradni dolžnosti
Kakšno plačo je toženec prejemal, preden je postal direktor, je za odločitev v tej zadevi pravno pomembno. Če se namreč trditve, da pred nastopom direktorskega položaja ni prejemal minimalne plače, izkažejo za resnične, za pravilno uporabo 190. člena OZ zahtevku za vračilo izplačanih plač vse do zneska minimalne plače ni mogoče dati pravnega varstva. Če je imel toženec pred vtoževanim obdobjem plačo višjo od minimalne, so bila namreč brez podlage le izplačila, višja od dogovorjene plače. Ne glede na to torej, da tožencu ni uspelo izkazati kasnejših pogodb o zaposlitvi od tiste iz leta 1995, pa ustni dogovor glede posameznih sestavin pogodbe o zaposlitvi, torej tudi glede plače, ni ničen.
skupščina delniške družbe - izpodbijanje sklepov skupščine - izpodbojnost sklepa o uporabi bilančnega dobička - uporaba bilančnega dobička - pravica do obveščenosti - kršitev pravice do obveščenosti - dobra vera in poštenje
Vloga predsednika skupščine je opredeljena v 303. členu ZGD-1. Predsednik skupščine ugotovi udeležbo na skupščini in podpiše seznam udeležencev ter sprejetje in izid glasovanja na skupščini (drugi odstavek 304. člena ZGD-1). Nedvomno je vloga predsednika skupščine zelo pomembna. Vendar pa iz ZGD-1 z izjemo ustanovne skupščine (217. člen ZGD-1) ne izhaja točno, kako se predsednika skupščine imenuje. Zato je imenovanje predsednika skupščine prepuščeno družbi, ki lahko imenovanje predsednika skupščine določi v statutu. Oblikovanje nasprotnega predloga, da se bilančni dobiček deli v višini 4 odstotkov osnovnega kapitala in da bilančni dobiček tožene stranke za poslovno leto 2016 znaša 1.131.322,50 EUR (kar je enako, kot je ugotovila tožena stranka na podlagi poslovnega poročila in ostalih listin) izkazuje, da je bila višina bilančnega dobička za poslovno leto 2016 izkazana pravilno. Oblikovana vsebina nasprotnega predloga pa se pojmovno izključuje z zatrjevano kršitvijo pravice do obveščenosti (ker ne bi imela dovolj podatkov, ki sestavljajo letno poročilo). Bistveno je, da je tožeča stranka vložila nasprotni predlog, da se bilančni dobiček razdeli med delničarje, kar pomeni, da se je že vnaprej odločila, kako bo ravnala, ne glede na zahtevane informacije. To pa kaže, da je očitno želela vplivati na odločitev skupščine z izpodbijanjem tistih skupščinskih sklepov, s katerimi se ni strinjala. Delovanju v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja pa sodišče ne more nuditi sodnega varstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
VSL00046355
ZSReg člen 17, 17/1, 35, 35/2. ZGD-1 člen 502, 502/1, 502/2, 520.
registrski postopek - vpis izbrisa družbenika iz družbe - pritožba družbenika - pravni interes za pritožbo
Registrski postopek je bil začet na predlog predlagatelja. Predlog se je nanašal na izključitev družbenika iz družbe na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe. Družbenica ni izkazala pravnega interesa za udeležbo v tem registrskem postopku. Zato ni podan razlog, da bi se lahko udeleževala postopka (prvi odstavek 17. člena ZSReg). Njen pravni interes kot družbenice s sodno odločbo (po predlogu predlagatelja za izključitev družbenika) ni podan. Z udeležbo v tem postopku namreč ne more zase doseči ugodnejšega pravnega položaja. To pa pomeni, da nima pravnega interesa za sodelovanje v tem postopku.
Družbenica povezuje pravni interes s pravno posledico, ki sledi izključitvi družbenika iz družbe ter prenehanju njegovega poslovnega deleža ter s tem deležem povezane pravice in obveznosti (prvi odstavek 502. člena ZGD-1). Vendar pa vpisa izključitve družbenika ni mogoče pogojevati z vpisom posledic izvedbe postopka po drugem odstavku 502. člena ZGD-1 niti same izvedbe takšnega postopka. Registrsko sodišče ne presoja vsebinskih razlogov za izključitev temveč le, ali je bila podlaga izključitvi pravnomočna sodna odločba.
Vpis izključitve družbenika ni take narave, da ga ne bi bilo mogoče vpisati, ne da bi bili istočasno vpisani tudi drugi podatki po drugem odstavku 35. člena ZSReg. Zato drži, da vpis izključitve ni vezan na postopek in vpis v register, ki sledi izključitvi družbenika.
ZPP člen 13, 181, 181/2, 339, 339/2, 339/2-14, 394.
odpoklic člana uprave - ničnost sklepa nadzornega sveta - ugotovitvena tožba - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožnik utemeljeno opozarja na neskladnost odločitve o zavrnitvi tožbenega zahtevka z delom argumentacije sodišča prve stopnje, da niti ni podan pravni interes tožnika. Če je sodišče presodilo, da tožnik ni izkazal pravnega interesa za postavitev zahtevka na ugotovitev ničnosti, kar je tudi po presoji višjega sodišča pravilno, potem bi moralo tožnikovo tožbo zavreči in ne zavrniti tožbenega zahtevka. Ustaljeno stališče sodne prakse namreč je, da je tožba na ugotovitev ničnosti skupščinskega sklepa (ni razloga, da to ne bi veljalo tudi za sklepe nadzornega sveta) podvržena presoji obstoja pravnega interesa po določbi 181. člena ZPP, to pa nadalje pomeni, da v kolikor pravni interes za ugotovitveno tožbo ni podan, mora sodišče tako tožbo zavreči.
sodni preizkus primernosti denarne odpravnine - poravnalni odbor - mnenje poravnalnega odbora - pritegnitev zunanjih izvedencev - ocena vrednosti premoženja - stroški postopka za sodni preizkus menjalnega razmerja - predujem
Po šestem odstavku 609. člena ZGD-1 so stroški, povezani s pritegnitvijo zunanjih izvedencev in izdelavo izvedenskih mnenj, stroški postopka. Po prvem odstavku 614. člena v zvezi z drugim odstavkom 388. člena ZGD-1 stroške postopka za sodni preizkus menjalnega razmerja predhodno krije glavni delničar. Nagrada se tako izplača iz predujma, ki ga je založila nasprotna udeleženka.
odgovornost za dolgove iz poslovanja samostojnega podjetnika - statusno preoblikovanje iz s.p. v d.o.o. - odškodninska odgovornost
Univerzalni pravni naslednik podjetnika kot prvotno tožene stranke je novoustanovljena družba in ne fizična oseba. Potrebno je zato uporabiti pravila o prekinitvi in nadaljevanju postopka iz prvega odstavka 208. člena v zvezi s prvim odstavkom 205. člena ZPP, česar pa sodišče prve stopnje ni storilo in posledično postopka ni nadaljevalo s pravo osebo kot toženo stranko. Fizična oseba bi sicer lahko bila stranka postopka in s tem pasivno legitimirana, toda šele po tem, ko bi terjatev zoper njo zapadla.
Zakon namreč ne predvideva različnega obravnavanja obvladovanja konfliktov interesov v primeru enoosebnih ali večosebnih družb z omejeno odgovornostjo. Edina izjema, v zvezi s katero je predvideno, da se določbe 38.a člena ZGD-1 ne uporabljajo, je položaj, ki ga ureja enajsti odstavek tega člena in po katerem se določbe tega člena ne upoštevajo za delniško družbo in družbo z omejeno odgovornostjo, če je poslovodstvo, prokurist ali izvršilni direktor sam, ali njegov družinski član, imetnik deleža v višini vsaj 3/4 osnovnega kapitala ali upravljalskih pravic te delniške družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo. Enako velja, če so vsi skupaj imetniki takega deleža. Določbe tega člena se tudi ne uporabljajo v primeru, če znesek posameznega pravnega posla ne presega 2.000,00 EUR brez DDV in če skupni znesek vseh pravnih poslov v drugo družbo ali drugo pravno osebo v tekočem poslovnem letu ne presega zneska 24.000,00 EUR brez DDV. Zakonodajalec je izbral najstrožjo sankcijo za pogodbe sklenjene v koliziji interesov, kar je povsem razumljivo, saj gre za osebe, ki lahko sklepajo pomembne pravne posle, pravno zavezujoče za družbo. Zaradi velike količine premoženja, s katerim lahko razpolagajo kot zastopniki gospodarskih družb pa tudi možnemu izkoriščanju informacij in priložnosti, so možnosti za oškodovanje zastopanega oziroma sklenitev poslov v koliziji interesov bistveno večje od drugih oblik zastopanja. Glede na izpostavljeno zakonsko ureditev je povsem jasno, da mora biti soglasje, predvideno v četrtem odstavku 38.a člena ZGD-1, ne glede na to, ali gre za enoosebno ali večosebno družbo z omejeno odgovornostjo, na zakonsko predpisan način izjavljeno in nato v ustrezni formalni obliki sprejeto. Pri tem je prav tako tudi jasno, da se mora soglasje nanašati na vsak posamičen, konkretni pravni posel. Zakonska dikcija devetega odstavka 38.a člena ZGD-1, po kateri se, če soglasje iz četrtega odstavka tega člena ni dano, šteje, da je pravni posel ničen, je povsem jasna. Na podlagi jezikovnega zapisa "se šteje, da je pravni posel ničen", ni mogoče slediti razlagi, ki jo ponuja toženec, da gre pri navedeni zakonski dikciji za izpodbojno domnevo ničnosti. Pravna domneva ima dve med seboj povezani sestavini: domnevno bazo in domnevo. Domnevna baza predstavlja skupek dejstev, na podlagi katerih zakon sklepa, da obstaja neko drugo dejstvo. Pravna domneva je namenjena olajševanju dokazovanja nekega dejstva. Ničnost pa ni dejstvo, ampak pravni termin, ki predstavlja eno od oblik neveljavnosti pravnega posla.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00046190
ZGD-1 člen 425, 426, 427, 428, 429, 522.
izbris družbe iz registra - izbris družbe iz sodnega registra po skrajšanem postopku - izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPIPP - pravno nasledstvo družbenika - odgovornost za neplačane obveznosti izbrisane družbe - nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe
Dolžnik je bil izbrisan na podlagi pravnomočnega sklepa o pogojih za izbris iz sodnega registra na podlagi prenehanja po skrajšanem postopku, obveznost plačila morebitnih obveznosti izbrisane družbe pa sta prevzela družbenika. Do izbrisa torej ni prišlo na podlagi določb o prisilnem prenehanju družbe po 7. poglavju ZFPPIPP, kot to zmotno ugotavlja sodišče prve stopnje, temveč zaradi prenehanja dolžnika po skrajšanem postopku brez likvidacije skladno s 522. členom ZGD-1 v zvezi z določbami 425. do 429. člena ZGD-1. Pri tem načinu prenehanja pa je zakonsko še vedno predvideno pravno nasledstvo, saj glede na naravo prenehanja (sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku sprejmejo družbeniki družbe) in zaradi varstva upnikov skladno s 425. členom ZGD-1 odgovornost za neplačane obveznosti prevzamejo družbeniki.
ZFPPIPP člen 118, 118-1, 316, 322, 421, 421-2, 422, 422/1. ZGD-1 člen 274, 275, 295, 295/3, 399, 412, 418, 418/1.
prisilna likvidacija - stranke postopka prisilne likvidacije - družbenik družbe - procesna legitimacija - razrešitev likvidacijskega upravitelja - zavrnitev predloga za razrešitev stečajnega upravitelja - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - zahteva za sklic skupščine
V postopku prisilne likvidacije so stranke postopka družbeniki družbe, nad katero se vodi postopek. Ker se v tem postopku po drugi alineji 2. točke 421. člena ZFPPIPP smiselno uporabljajo določbe oddelka 3.6. tega zakona o upravitelju, ni podlage za sklepanje, da predloga za razrešitev upraviteljice ne bi mogel podati družbenik družbe v likvidaciji. Ker so edino njeni družbeniki stranke postopka, ni nobenega razumnega razloga, da v primeru kršitev obveznosti upravitelja v postopku, v katerem je bil imenovan, tega razrešitvenega razloga ne bi smeli oziroma mogli uveljavljati in bi bila razrešitev pridržana zgolj odločitvi sodišča po uradni dolžnosti. Družbeniki družbe v likvidaciji so torej po stališču pritožbenega sodišča procesno legitimirani za vložitev zahteve za razrešitev upravitelja.