neupravičena obogatitev - predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je imela tožena stranka pravno podlago za zahtevek za vrnitev neupravičeno izplačanega nadomestila za invalidnost.
ZDSS-1 člen 19, 34. . ZDR-1 člen 84, 87, 87/2. . . ZPP člen 215, 339, 339/1.
izvajanje dokazov po uradni dolžnosti - dokazno breme - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - trditvena podlaga
V individualnem delovnem sporu je torej izvedba dokazov po uradni dolžnosti na podlagi 34. člena ZDSS-1 predvidena le kot izjemna možnost sodišča. Razhajanje navedb obeh strank o poslovnih rezultatih tožene stranke in o tem, kdaj naj bi prišlo do spora med njenim nadrejenim in tožnico, ki ga je kot razlog za izvedbo dokazov po uradni dolžnosti navedlo sodišče prve stopnje, ne pomeni, da sodišče po izvedbi dokazov, ki so jih predlagale stranke, še vedno ni moglo ugotoviti obstoja utemeljenega poslovnega razloga. To pomeni samo, da bi moralo sodišče odločiti v skladu z dokaznim bremenom, ki je na toženi stranki (84. člena ZDR-1). Dokazi, ki sta jih predlagali stranki in jih je sodišče že izvedlo, so namreč omogočali presojo utemeljenosti poslovnega razloga v skladu z dokaznim bremenom.
družba z omejeno odgovornostjo - izpodbijanje sklepa skupščine - smiselna uporaba določb o delniški družbi - delitev bilančnega dobička
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali imajo družbeniki v d. o. o. pravico, da izpodbijajo sklep skupščine o nedelitvi bilančnega dobička pod pogoji iz 399. člena ZGD-1, ter
- ali je treba pri presoji kriterija nujnosti po 399. členu ZGD-1 upoštevati zgolj okoliščine poslovnega leta, na katerega se nanaša sklep skupščine družbe z omejeno odgovornostjo o nedelitvi bilančnega dobička, ali je pri tem treba upoštevati daljše časovno obdobje.
ekonomski razlog - poslovni razlog - kriteriji za določitev presežnega delavca - primerljivi delavci - kolektivna pogodba - odpoved pogodbe o zaposlitvi
Iz ugotovitev sodišča izhaja, da je pri toženi stranki zaradi ekonomskih in organizacijskih razlogov prenehala potreba po delu dveh novinarjev v uredništvu priloge C. Zato je tožena stranka presežne delavce utemeljeno ugotavljala znotraj tega uredništva in ne na nivoju celotne družbe. Tudi sicer je nelogično, da bi zaradi tega, ker je prenehala potreba po delu dveh novinarjev, specializiranih za prilogo C., tožena stranka podala odpoved pogodbe o zaposlitvi dvema novinarjema iz drugega uredništva, v katerem ni prišlo do prenehanja potreb po opravljanju dela in bi v to uredništvo potem premestila dva novinarja iz uredništva priloge C.
ZIZ člen 62, 62/2, 256, 256/1, 256/2. ZPP člen 25, 25/2.
spor o pristojnosti - nadaljevanje izvršilnega postopka v pravdi - zavarovanje terjatve - predhodna odredba - predlog za zavarovanje s predhodno odredbo
Določbo drugega odstavka 256. člena ZIZ je treba razlagati tako, da ne predstavlja pravne podlage za določitev pristojnosti v primerih, ko je bil predlog za zavarovanje s predhodno odredbo vložen na podlagi sodbe, izdane v pravdnem postopku. V takšnih primerih je treba pristojnost določiti na podlagi določbe prvega odstavka 256. člena ZIZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS00001491
ZMZPP člen 103, 103/2. ZPP člen 7, 108, 108/1. ZIZ člen 13, 55, 55/1-8.
priznanje tuje sodne odločbe - izvršljivost tuje sodne odločbe - pravni interes - izvršilni naslov - kršitev razpravnega načela - ugovor zoper sklep o izvršbi - poprava predloga - nasprotovanje pravnemu redu RS - zakonske zamudne obresti - pravilo ne ultra alterum tantum
V postopku priznanja tuje sodne odločbe dolžnik ne more uspešno uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na nedopustnost izvršbe, prav zato pa dolžnik ni prekludiran z uveljavljanjem teh ugovorov v kasnejšem izvršilnem postopku. Postopek priznanja tuje sodne odločbe je od izvršilnega postopka ločen postopek. Vodi do nastanka izvršilnega naslova, na podlagi katerega je mogoče zahtevati izvršbo. Ugovori, ki se nanašajo na dopustnost izvršbe, pa v postopek nastanka ivzršilnega naslova ne sodijo.
pogodba o naročilu (mandatna pogodba) - prenehanje naročila - odstop od pogodbe - pozitivni pogodbeni interes - negativni pogodbeni interes - plačilo za trud - pravica do odškodnine - pavšalna odškodnina - načelo enake vrednosti dajatev
V skladu s teorijo je sicer načelno mogoče v podobnih situacijah prenehanja pogodbe zaradi okoliščin na strani ene od pogodbenih strank, priznati odškodnino prizadeti pogodbeni stranki tako v obliki negativnega pogodbenega interesa, to je za škodo, ki jo nekriva pogodbena stranka ima v obliki izdatkov in izgub, ki jih ne bi imela, ko ne bi bila pogodba razvezana oziroma ko ne bi prenehala, kot tudi pozitivnega pogodbenega interesa, to je za škodo, ki jo pogodbena stranka ima, ker pogodba ni bila izpolnjena (bodisi kot dejansko škodo in izgubljeni dobiček bodisi kot razliko po abstraktnem oziroma konkretnem izračunavanju odškodnine po diferenčni odškodnini). Vendar pa je konkretni primer specifičen in terja strožji (zožujoč oz. restriktiven) pristop pri prisojanju odškodnine iz naslova v tej pravdi uveljavljanega pozitivnega pogodbenega interesa, ko gre za odstop naročitelja brez utemeljenega razloga od pogodbe o naročilu (mandatne pogodbe), kjer je bil dogovorjen mesečni pavšal tudi, če mandatar ne opravi nobenega dela.
Strogim formalnim zahtevam za prelog za dopustitev revizije predlagateljica ni zadostila s tem, ko je samo navrgla nekaj vprašanj, ne da bi konkretno in natančno navedla okoliščine, ki bi kazale na njihovo pomembnost.
Dejstvo, da sodba II K 9437/2009 z dne 19. 5. 2014 v času obsodbe obsojenca za kaznivo dejanje pranja denarja še ni postala pravnomočna, na obstoj kaznivega dejanja pranja denarja ne vpliva, saj za obsodbo zadostuje obstoj objektivnih dejstev izvršitve predikatnega kaznivega dejanja, ki so v izpodbijani sodbi natančno opisana.
- ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo prvi odstavek 127. člena ZD, da posledice dedne nevrednosti oporočnega dediča nimajo pravnih posledic za zakonite dediče zapustnika in zato tožnik nima interesa za ugotovitev dedne nevrednosti oporočnega dediča, ki je umrl med zapuščinskim postopkom,
- ali je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je sodišče druge stopnje v izreku tožbeni zahtevek zavrnilo, ker tožnik nima pravnega interesa za ugotovitev dedne nevrednosti oporočnega dediča, čeprav ga je na pravdo napotilo zapuščinsko sodišče s sklepom, s čimer izkazuje interes za to pravdo.
kmetijska zemljišča - pridobitev lastninske pravice - družbena lastnina - priposestvovanje - dobra vera - napake volje - zmota - status zemljišča - ustaljena sodna praksa - lastninjenje - pravica do zasebne lastnine
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali zmota o namembnosti kmetijskih zemljišč, ki so se lastninila po ZLPP ali ZSKZ, izključuje dobro vero in možnost pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem.
ZPP člen 339, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave pred sodiščem - pomanjkljiva obrazložitev odločbe sodišča druge stopnje - zavrnitev dokaznega predloga
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali lahko odsotno oziroma pomanjkljivo obrazložitev odločitve sodišča prve stopnje o zavrnitvi dokaznega predloga nadomesti sodišče druge stopnje s svojo obrazložitvijo in odločitev sodišča prve stopnje na tak način potrdi.
OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/2, 153/3, 171. ZPP člen 367a, 367c.
odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost - nesreča pri delu - odgovornost delodajalca. - delovni stroj - pojem nevarne stvari - oprostitev odgovornosti - deljena odgovornost - odgovornost delavca - ravnanje oškodovanca - soprispevek - vmesna sodba - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj:
- ali v konkretnih okoliščinah primera in glede na trditveno podlago tožeče stranke mini nakladalnik Bobcat S250 predstavlja nevarno stvar in je posledično podana objektivna odgovornost zavarovanca tožene stranke v višini 40 %,
- ali je v konkretnem primeru, ko je do poškodbe tožnika prišlo zaradi tožnikovega nepravilnega ravnanja, ker ni upošteval pravilnega zaporedja faz v procesu delovne operacije odklopa bagrske roke, podana objektivna odgovornost zavarovanca tožene stranke v višini 40 %.
pritožba - novi dokazi v pritožbi - prekluzija dokaza - kršitev pravice do obrambe - čas za pripravo obrambe - predlog za preložitev glavne obravnave
Določba četrtega odstavka 369. člena ZKP sicer dovoljuje predlaganje novih dokazov v pritožbi, vendar pa pri tem zahteva razloge, zakaj niso bili predlagani že prej. ZKP skuša s tem preprečiti prepozne predloge za izvedbo dokazov in s tem zagotoviti koncentracijo dokazovanja pred prvostopenjskim sodiščem, ki je izvedlo glavno obravnavo. Sodišče z neupoštevanjem dokaznega predloga, ki bi ga stranka lahko podala že pred sodiščem prve stopnje, pa tega brez razloga ni storila, ne krši pravice do obrambe.
ZZK-1 člen 243. ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367b/6.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - izbrisna tožba - pasivna legitimacija - neveljavnost pogodbe - odstop od sodne prakse - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Osnovna teza predloga je, da nosilno stališče sodišča druge stopnje "odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča in namena izbrisne tožbe". Gre za razlog za dopustitev revizije iz prve alineje 367.a člena ZPP. Kadar stranka uveljavlja ta razlog, mora v skladu s četrtim odstavkom 367.b člena ZPP izkazati obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala. V skladu s petim odstavkom istega člena mora navesti opravilne številke zadev. Če stranka ne ravna po četrtem ali petem odstavku 367.b člana ZPP, se predlog zavrže.
ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 367a, 367/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - denacionalizacija - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - višina odškodnine - stanje nepremičnine
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je treba pri ocenjevanju višine odškodnine za izgubljeno korist na podlagi drugega odstavka 72. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) izhajati iz stanja nepremičnine, kakršno je bilo ob uveljavitvi ZDen (7. 12. 1991) in do dneva pravnomočnosti denacionalizacijske odločbe, s katero je bila nepremičnina vrnjena upravičencu.