Revizija očita sodbama sodišč druge in prve stopnje nasprotje med ugotovitvijo, da je tožnik uporabljal svoj računalnik in svoj fotoaparat, da ni redno hodil na delo in da ni bil dolžan najavljati dopusta ter ugotovitvijo obstoja delovnega razmerja. Zatrjevano nasprotje ne more predstavljati uveljavljane bistvene kršitve, pač pa kvečjemu zmotno uporabo materialnega prava.
Tako kot ni mogoče šteti, da ne velja pogodba o zaposlitvi, ki jo delodajalec sklene z delavcem, ki ne izpolnjuje pogojev, ki jih je delodajalec določil za opravljanje dela, tudi ni možno šteti, da ne obstoji delovno razmerje, čeprav so bili ugotovljeni vsi elementi delovnega razmerja, zgolj zato, ker delavec ne izpolnjuje s strani delodajalca predpisanih pogojev za opravljanje dela. V obeh primerih je delodajalec tisti, ki se odloči, da bo s takšnim delavcem kljub neizpolnjevanju pogojev sklenil pogodbo o zaposlitvi (v prvem primeru) oziroma drugo pogodbo civilnega prava, čeprav so podani elementi delovnega razmerja (v drugem primeru).
Sklepanje pogodb civilnega prava, kadar je očitno, da gre za elemente delovnega razmerja, je zloraba, ki jo zakon sankcionira z domnevo o obstoju delovnega razmerja.
evidenca brezposelnih oseb - neizpolnjevanje obveznosti - aktivni iskalec zaposlitve - izbris iz evidence brezposelnih
Za odločitev v tej zadevi je bistveno, da je tožnik vabilo za razgovor za 29. 10. 2013 prejel, da se razgovora pri svetovalki ni udeležil in da izostanka ni opravičil, ne pred določenim datumom in tudi ne po njem. Ker tožnik obveznosti aktivnega iskalca zaposlitve, med te sodi tudi udeležba na razgovorih na zavodu oziroma svetovalcu zavoda, ni izpolnil, ga je toženec utemeljeno črtal iz evidence brezposelnih oseb.
spor o pristojnosti - prenos pristojnosti - prenos pristojnosti na drugo sodišče po ZS - prenos pristojnosti zaradi sodnih zaostankov
Sklep o prenosu pristojnosti je akt sodne uprave, katerega namen je na eni strani razbremenitev sodišč, ki imajo sodne zaostanke, na drugi strani pa pospešitev obravnavanja zadev, ki bodo pred manj obremenjenimi sodišči hitreje obravnavane. Gre torej za institut, ki zagotavlja enakomernejšo obremenitev sodišč in predstavlja izjemo od splošnih določb ZPP in ZS o določitvi krajevne pristojnosti. Takšna ureditev zato terja ožjo razlago sklepa o prenosu pristojnosti oziroma onemogoča uporabo pravil o izbiri, ki v sklepu o prenosu pristojnosti niso izrecno navedena
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je določba 193. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) glede na določbo 18. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu lex specialis.
ZPP člen 339, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave pred sodiščem - pomanjkljiva obrazložitev odločbe sodišča druge stopnje - zavrnitev dokaznega predloga
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali lahko odsotno oziroma pomanjkljivo obrazložitev odločitve sodišča prve stopnje o zavrnitvi dokaznega predloga nadomesti sodišče druge stopnje s svojo obrazložitvijo in odločitev sodišča prve stopnje na tak način potrdi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - nekdanja uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Med druge tehtne razloge v smislu 67. člena ZPP spada tudi izpolnjevanje zahteve po objektivni nepristranskosti sodišča, ki nalaga sodiščem, da izključijo vsak resen dvom strank in javnosti v nepristranskost sodnikov določenega sodišča
Strogim formalnim zahtevam za prelog za dopustitev revizije predlagateljica ni zadostila s tem, ko je samo navrgla nekaj vprašanj, ne da bi konkretno in natančno navedla okoliščine, ki bi kazale na njihovo pomembnost.
zastaranje - ugovor zastaranja - preživljanje staršev - povrnitev stroškov preživljanja - verzija - neveljavnost oporoke - odpadla pravna podlaga - začetek teka zastaralnega roka - dopuščena revizija
Ugovor zastaranja ni utemeljen, ker je z dnem ugotovitve neveljavnosti oporoke odpadla podlaga, ki je tožnikoma nalagala večjo skrb za mamo prve tožnice (tretji odstavek 190. člena OZ).
- ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo prvi odstavek 127. člena ZD, da posledice dedne nevrednosti oporočnega dediča nimajo pravnih posledic za zakonite dediče zapustnika in zato tožnik nima interesa za ugotovitev dedne nevrednosti oporočnega dediča, ki je umrl med zapuščinskim postopkom,
- ali je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je sodišče druge stopnje v izreku tožbeni zahtevek zavrnilo, ker tožnik nima pravnega interesa za ugotovitev dedne nevrednosti oporočnega dediča, čeprav ga je na pravdo napotilo zapuščinsko sodišče s sklepom, s čimer izkazuje interes za to pravdo.
Uredba (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah člen 6. ZIZ člen 15, 40c, 40c/1, 40c/3, 100, 136. ZPP člen 25, 25/2.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršba na podlagi verodostojne listine - predlog za izdajo Evropskega naloga zazamrznitev bančnih računov (ENZBR)
Uredba (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. 5. 2014, v 6. členu ureja le vprašanje mednarodne pristojnosti sodišča države članice za izdajo ENZBR, medtem kot je treba za krajevno in stvarno pristojnost uporabiti v času odločanja veljavno nacionalno pravo
OZ člen 178, 179, 179/2, 183. ZPP člen 380, 380/2.
denarna odškodnina pravni osebi - povrnitev nepremoženjske škode - kršitev osebnostnih pravic v tisku - okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe - pravno priznana škoda - trditvena podlaga - sklepčnost tožbe - trditveno breme - zmotna uporaba materialnega prava - dopuščena revizija
Za obstoj pravno priznane nepremoženjske škode po 183. členu OZ zadostuje že sama kršitev te osebnostne pravice, torej kršitev ugleda in dobrega imena. Ali drugače povedano, obstoj škode se v takem primeru predpostavlja. Z zatrjevanjem škodljivega ravnanja, ki naj bi pomenilo kršitev osebnostne pravice (ugleda in dobrega imena), se zatrjuje tudi obstoj škode. Sodišče pa ob presoji, ali določeno ravnanje pomeni protipravno kršitev osebnostne pravice, obenem ugotavlja tudi obstoj pravno priznane nepremoženjske škode.
ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 367a, 367/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - denacionalizacija - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - višina odškodnine - stanje nepremičnine
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je treba pri ocenjevanju višine odškodnine za izgubljeno korist na podlagi drugega odstavka 72. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) izhajati iz stanja nepremičnine, kakršno je bilo ob uveljavitvi ZDen (7. 12. 1991) in do dneva pravnomočnosti denacionalizacijske odločbe, s katero je bila nepremičnina vrnjena upravičencu.
OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/2, 153/3, 171. ZPP člen 367a, 367c.
odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost - nesreča pri delu - odgovornost delodajalca. - delovni stroj - pojem nevarne stvari - oprostitev odgovornosti - deljena odgovornost - odgovornost delavca - ravnanje oškodovanca - soprispevek - vmesna sodba - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj:
- ali v konkretnih okoliščinah primera in glede na trditveno podlago tožeče stranke mini nakladalnik Bobcat S250 predstavlja nevarno stvar in je posledično podana objektivna odgovornost zavarovanca tožene stranke v višini 40 %,
- ali je v konkretnem primeru, ko je do poškodbe tožnika prišlo zaradi tožnikovega nepravilnega ravnanja, ker ni upošteval pravilnega zaporedja faz v procesu delovne operacije odklopa bagrske roke, podana objektivna odgovornost zavarovanca tožene stranke v višini 40 %.
varstvo lastninske pravice - negatorna tožba - nujna pot
Nujna pot se ne pridobi po samem zakonu (ex lege), temveč šele na predlog lastnika zemljišča s prisilno pravnomočno sodno odločbo, izdano v nepravdnem postopku, ki ima pravno naravo konstitutivne odločbe . Toženec bi se tako lahko skliceval, da je upravičen do uporabe sporne trase, če bi bila na njej na podlagi ustreznega predloga podanega v nepravdnem postopku že ustanovljena nujna pot na podlagi pravnomočne sodne odločbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00005924
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SPZ člen 45, 45/1, 45/2. ZD člen 210.
obseg zapuščine - izločitev iz zapuščine - darilna pogodba - predmet pogodbe - pravnomočen sklep o dedovanju - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - dobroverna lastniška posest - ugotovitev obstoja lastninske pravice - ugotovitveni tožbeni zahtevek
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je sodišče druge stopnje materialnopravno pravilno presodilo, da ni utemeljen tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je lastnik nepremičnin parc. št. 262/0 in 268/0, obe k .o. ..., do celote.