ZOR člen 154, 154/1, 155, 266, 266/1, 266/3, 266/4, 269.
izgubljeni dobiček - povrnitev gmotne škode - pogodbena škoda - navadna škoda
Opredelitev, ali gre za navadno škodo ali za izgubljeni dobiček, je materialnopravno vprašanje. Zato morebitna zmotna opredelitev oblike škode, ki jo ponudi stranka, na odločitev ne sme vplivati.
Izgubljeni dobiček je obligacijskopravni pojem zato je treba presojati, ali je nastala škoda zaradi izgubljenega dobička tako, kot opredeljuje izgubljeni dobiček ZOR.
Izgubljeni dobiček je razlika med dobavno in prodajno ceno proizvodov, po odbitku od omenjene razlike samo tistih stroškov, ki jih tožeča stranka zaradi kršitve pogodbe ni imela, imela pa bi jih, če bi tožena stranka pogodbo izpolnjevala. Škode zaradi izgubljenega dobička ne zmanjšujejo stalni stroški poslovanja.
Odškodnina za škodo, nastalo zaradi izgubljenega dobička se lahko zmanjša, vendar samo na zahtevo tožene stranke.
Škoda zaradi izgubljenega dobička se s potekom časa ne preoblikuje v navadno škodo.
Ker je toženka tožbo, s katero je začela upravni spor, vložila po izteku 30-dnevnega roka od vročitve izpodbijane odločbe, je potrebno prepozno vloženo tožbo, na podlagi 2. točke 1. odstavka 34. člena ZUS, zavreči. Pravočasno vložena tožba druge tožnice zoper drugo izpodbijano odločbo (ki se posredno nanaša na izpodbijano odločbo, glede katere je tožnica zamudila rok za tožbo) v drugi zadevi, ne more vplivati na pravočasnost tožbe v konkretni zadevi.
Tožeča stranka, ki ni bila udeležena v postopku, končanem z odločbo prve stopnje, ker ji ni bila dana možnost udeležbe, ne more šele po preteku rokov (tako za pritožbo v upravnem postopku, kot tudi za tožbo v upravnem sporu, oboje v odnosu na stranke, ki so bile udeležene v upravnem postopku), vložiti tožbo v upravnem sporu. Njene (zatrjevane) pravice so pač varovane v okviru določb o obnovi upravnega postopka (9. točka 249. člena ZUP).
plačilni nalog - umik ugovora zoper plačilni nalog - revizija - rok za vložitev revizije - dopolnitev revizije - zastopanje strank v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi
Preizkusa pravilnosti uporabe materialnega prava revizijsko sodišče zaradi procesnih dejanj toženke ni moglo (in smelo) opraviti. V postopku je bil namreč izdan plačilni nalog, proti kateremu je toženka vložila ugovor, ki pa ga je do konca glavne obravnave v celoti umaknila. Zaradi tega procesnega dejanja toženke je ostal izdani plačilni nalog v veljavi (drugi odstavek 456. člena ZPP 1977). Da bi do procesnega dejanja toženke (umika ugovora proti plačilnemu nalogu) prišlo v nasprotju z določili pravdnega postopka iz leta 1977, pa toženka v vlogi z dne 19.9.2000 ni zatrjevala.
obtožnica - pravnomočnost obtožnice - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Trditev zagovornikov, da ni mogoče govoriti o pravnomočni obtožbi, češ da je lahko pravnomočna le sodba, ker je obtožba zgolj akt ene od obeh strank v kazenskem postopku, ne drži. V 285. členu ZKP je namreč določeno, kdaj postane obtožnica pravnomočna.
Zahtevek za plačilo odškodnine je premoženjskopravne narave, zato za odločitev o takšnem zahtevku Upravno sodišče RS ni stvarno pristojno in ga je potrebno odstopiti stvarno pristojnemu sodišču.
pasivna legitimacija - stvarna pristojnost - prenehanje delovnega razmerja - plačilo odškodnine - delovno razmerje pri delodajalcih
Okoliščina, da tožnik - ki je prava neuka stranka - ne zahteva pravnega varstva proti svojemu delodajalcu, ni razlog za stvarno nepristojnost delovnega sodišča.
Pri spornem predmetu gre za izpodbijanje sklepov skupščine tožene stranke kot gospodarske družbe po členih 456, 365 in 366 zakona o gospodarskih družbah, kar je izrecna navedba tožnika. Čeprav je res, da bi tožnik lahko sklep o premestitvi na drugo delovno mesto izpodbijal tudi v delovnem sporu (seveda po opravljenem predhodnem postopku), gre v spornem primeru za gospodarski spor, saj se, kot je razvidno iz tožbe, izpodbija ne sama premestitev tožnika (ta posledično), ampak sklep skupščine gospodarske družbe zaradi formalnih napak pri sprejemanju sklepa, ki jih je gospodarska družba zagrešila proti tožniku kot družbeniku gospodarske družbe. Zato spor, ki izvira iz takega razmerja, ne more biti individualni delovni spor.
Ker tožnika nista izkazala, da sta se z zahtevo za izdajo odločbe obrnila na organ druge stopnje, ni bilo pogojev za sprožitev tožbe po 4. odstavku 26. člena ZUS.
ZOR člen 949, 950, 951, 952, 953. ZTVCP člen 10, 10-48. ZVCP člen 19, 19-58.
osebno zavarovanje - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zavarovalni pogoji AO-plus - pojem imetnika motornega vozila - vožnja pod vplivom alkohola - vinjeni imetnik vozila kot sopotnik vinjenega voznika - izguba zavarovalnih pravic - pogodbena izključitev nevarnosti - povrnitev škode - denarna odškodnina
Svojci imetnika vozila, ki je vinjen in nepripet prisedel v vozilo, ki ga je upravljal vinjen voznik, niso izgubili kritnih pravic iz zavarovanja AO-plus, niti se pri odločanju o višini odškodnine ne upošteva imetnikovo krivdno ravnanje.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - čas trajanja sodnega postopka in višina odškodnine
Pri odločitvi o odškodnini za nepremoženjsko škodo zaradi telesnih bolečin (prestanih in bodočih) in za neprijetnosti med zdravljenjem (ki segajo tudi na duševno področje) je treba paziti, da je prisojena odškodnina primerno in pravično zadoščenje za težave oškodovanca na čutnem in duševnem področju. Ob takšnem kompleksnem obravnavanju odškodnine je treba upoštevati ne le individualne težave oškodovanca in sorazmerje z odškodninami, ki jih naša sodišča prisojajo v primerljivih primerih, marveč tudi okoliščino, na katero revizija utemeljeno opozarja - čas čakanja na odškodnino. Pri slednjem ne gre za samostojno postavko, marveč za okoliščino, ki vpliva na to, da se odškodnina določi v večjem znesku, kot bi bila sicer, če bi bila določena v razumnem roku.
ZUP (1986) člen 274, 274/3. ZUS člen 18, 18/1, 26, 34, 34/4.
stranka - tožba zaradi molka organa, kadar teče postopek po uradni dolžnosti
Ker davčni organ po prejemu plačilnega naloga opravi izvršbo po uradni dolžnosti, tožnik v tem primeru ni aktivna stranka v postopku. Ker tožnik v tem primeru nima nobenega pravnega zahtevka, o katerem bi moral davčni organ odločiti v upravnem postopku, tudi ne more biti podan molk upravnega organa.
negmotna škoda - uveljavljanje posameznih oblik škode - odločanje v mejah tožbenega zahtevka
Sodišče ne bi moglo namesto povsem določnega zahtevka za eno obliko nepremoženjske škode priznati odškodnine za drugo obliko nepremoženjske škode, za katero stranka odškodnine ne uveljavlja.
V primerih, ko en od pogodbenikov ravna v nasprotju s pogodbeno dogovorjenimi obveznostmi, lahko pogodbi zvesti pogodbenik razdre pogodbo že z izjavo (566. člen, 124. člen in drugi ZOR) ter ni potrebna predhodna razveljavitev pogodbe (z intervencijo sodišča), kot zmotno meni revident. Ker je bilo ugotovljeno, da je toženec uporabil prejeto posojilo v nasprotju s pogodbenim namenom in da je s tem kršil sprejete obveznosti, tožnikova pravica, da v takem primeru lahko pogodbo razdre, pa je bila dogovorjena, je tožnik utemeljeno razdrl posojilno pogodbo s tožencem in zahteval takojšnjo vrnitev danega posojila.
povzročitev škode - krivdna odgovornost delodajalca - teorija adekvatne vzročnosti - pretrganje vzročne zveze
Tožena stranka ne odgovarja za vsak vzrok, ki lahko povzroči škodo v njeni sferi. Čeprav se zgodi škodni dogodek na delovnem mestu, med delovnim časom ter med opravljanjem dela, je treba v vsakem primeru posebej ugotoviti, ali je med škodnim dejanjem in opustitvijo delodajalca podana pravno relevantna vzročna zveza. Naše pravo uporablja teorijo adekvatne vzročnosti. Po tej teoriji je pravno odločilen tisti vzrok, ki ga je mogoče pričakovati glede na normalen tek stvari, vzrok torej, ki običajno, praviloma, povzroči škodo.
odškodninska odgovornost delodajalca - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - poklicna bolezen - povrnitev negmotne škode - prepletanje oblik negmotne škode - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - višina denarne odškodnine
Čeprav se v danem primeru škodi zaradi strahu, ki je povzročil pri tožnici psihoorganski sindrom in zaradi zmanjšanja življenjskih sposobnosti (zaradi nastalega psihoorganskega sindroma) prepletata, je presoja sodišč nižjih stopenj, da se priznava vsako obliko navedenih škod posebna odškodnina pravilna in v skladu z določilom 200. in 203. člena ZOR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS06177
ZPP (1977) člen 201, 333, 333/1.ZZZDR člen 56, 56/2.ZOR člen 414, 414/1.URS člen 23.
skupno premoženje zakoncev - zahteva za varstvo zakonitosti - vrnitev posojila - pravica do sodnega varstva - solidarne obveznosti - učinki pravnomočnosti - res iudicata - enotno sosporništvo - sosporništvo zakoncev - učinkovanje sodbe zoper drugega zakonca
Učinek pravnomočne sodbe, izrečene zoper enega zakonca v zvezi z dolgom iz tekočih potreb družine, se ne razteza na drugega zakonca, ki v pravdi ni sodeloval. Zato zanj takšna sodba ni razsojena stvar.
privatizacija stanovanj - upravičenci do odkupa - pisna privolitev imetnika stanovanjske pravice po členu 117/1 SZ - državljanstvo imetnika stanovanjske pravice - kontrahirna dolžnost - vrednost točke - višina kupnine - vrnitev dela najemnine - povrnitev škode - odškodnina
Ker je tožnica plačala kupnino za stanovanje, izračunano po višji vrednosti točke, je utemeljen njen zahtevek za vrnitev dela najemnine v obsegu, kolikor ta dajatev presega obveznosti lastnika stanovanja.
ZZK člen 21, 22, 83, 86, 86/1-3. ZTLR člen 21, 28, 28/2, 28/4.
zahteva za varstvo zakonitosti - priposestvovanje - ničnost - pridobitev lastninske pravice - vpis v zemljiško knjigo - vknjižba - zasebna listina - izjava volje zemljiškoknjižnega lastnika - preizkus veljavnosti pravnega posla po uradni dolžnosti
Notarsko overjena izjava volje zemljiškoknjižnega lastnika o priznanju dejstev priposestvovanja in priposestvovanja samega je zasebna listina, na podlagi katere se lahko dovoli vknjižba lastninske pravice na priposestvovalca.