Zahtevek za plačilo odškodnine je premoženjskopravne narave, zato za odločitev o takšnem zahtevku Upravno sodišče RS ni stvarno pristojno in ga je potrebno odstopiti stvarno pristojnemu sodišču.
pripor - ponovitvena nevarnost - varščina - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker spadata kaznivi dejanji prepovedanega prehoda čez državno mejo po 3. v zvezi z 2. odstavkom 311. člena KZ in nedovoljenega prometa z orožjem po 1.odstavku 310. člena KZ v XXIX. poglavje KZ, pri čemer je za prvo predpisana kazen zapora od enega do osmih let, za drugo pa od šestih mesecev do petih let, odprava pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti ob dani varščini in obljubi obdolženca, da ne bo ponavljal kaznivih dejanj, ni mogoča (2. odstavek 196. člena ZKP).
Načelna stališča, ki jih zavzame državni organ ob obravnavi problematike na določenem področju, niso predmet izpodbijanja v upravnem sporu, ker nimajo narave odločitve niti dejanja v postopku odločanja o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je nosilec pravice ali obveznosti.
ZOR člen 154, 154/1, 155, 266, 266/1, 266/3, 266/4, 269.
izgubljeni dobiček - povrnitev gmotne škode - pogodbena škoda - navadna škoda
Opredelitev, ali gre za navadno škodo ali za izgubljeni dobiček, je materialnopravno vprašanje. Zato morebitna zmotna opredelitev oblike škode, ki jo ponudi stranka, na odločitev ne sme vplivati.
Izgubljeni dobiček je obligacijskopravni pojem zato je treba presojati, ali je nastala škoda zaradi izgubljenega dobička tako, kot opredeljuje izgubljeni dobiček ZOR.
Izgubljeni dobiček je razlika med dobavno in prodajno ceno proizvodov, po odbitku od omenjene razlike samo tistih stroškov, ki jih tožeča stranka zaradi kršitve pogodbe ni imela, imela pa bi jih, če bi tožena stranka pogodbo izpolnjevala. Škode zaradi izgubljenega dobička ne zmanjšujejo stalni stroški poslovanja.
Odškodnina za škodo, nastalo zaradi izgubljenega dobička se lahko zmanjša, vendar samo na zahtevo tožene stranke.
Škoda zaradi izgubljenega dobička se s potekom časa ne preoblikuje v navadno škodo.
URS člen 15.ZOR člen 154, 154/1, 155, 178, 178/1, 200.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - vožnja s prekomerno hitrostjo - izključna krivda - krivdna odgovornost - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti
Glede na to, da sta sodišči pravilno ugotovili, da tožnik ni kriv, da je prišlo do nesreče, sta pravilno sodili, da je za nesrečo in njene posledice odgovoren izključno zavarovanec druge tožene stranke. Ker vsebuje ZOR poleg določil o krivdni odgovornosti in odgovornosti po načelu vzročnosti, v 178. členu še posebna določila za odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila, bi bilo treba uporabiti slednja. Glede na to, da sta bili v nesreči udeleženi dve premikajoči se motorni vozili in je bila nesreča povzročena po izključni krivdi enega, je ta dolžan povrniti škodo, ker ni dokazal, da je nastala brez njegove krivde (prvi odstavek 178. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZOR).
odgovornost za drugega - odgovornost države - krivdna odgovornost - vojaške vaje - skrbnost vojaškega starešine - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti
Sodišče prve stopnje je izrečno ugotovilo, da so bili tožnikovi predpostavljeni pri organiziranju prenočevanja na vojaških vajah (pri izbiri objekta prenočevanja in opozarjanju vojakov na njim znano slabo stanje senika) premalo skrbni, kar pomeni, da je podana krivdna odgovornost tožene stranke za škodo, ki jo je utrpel tožnik. Podlaga odškodninske odgovornosti tožene stranke je tako glede na v postopku pred sodiščema druge in prve stopnje ugotovljena pravno odločilna dejstva že v prvem odstavku 154. člena ZOR, saj ni bilo sporno, da je tožnik utrpel škodo na vojaških vajah, tožena stranka pa ne le da ni dokazala, da je škoda nastala brez krivde vojaških oseb, za katere odgovarja, ampak je bilo v sodnem postopku celo ugotovljeno, da prenočevanja vojakov niso organizirale s potrebno skrbnostjo.
Ker tožnika nista izkazala, da sta se z zahtevo za izdajo odločbe obrnila na organ druge stopnje, ni bilo pogojev za sprožitev tožbe po 4. odstavku 26. člena ZUS.
ZOR člen 949, 950, 951, 952, 953. ZTVCP člen 10, 10-48. ZVCP člen 19, 19-58.
osebno zavarovanje - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zavarovalni pogoji AO-plus - pojem imetnika motornega vozila - vožnja pod vplivom alkohola - vinjeni imetnik vozila kot sopotnik vinjenega voznika - izguba zavarovalnih pravic - pogodbena izključitev nevarnosti - povrnitev škode - denarna odškodnina
Svojci imetnika vozila, ki je vinjen in nepripet prisedel v vozilo, ki ga je upravljal vinjen voznik, niso izgubili kritnih pravic iz zavarovanja AO-plus, niti se pri odločanju o višini odškodnine ne upošteva imetnikovo krivdno ravnanje.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - čas trajanja sodnega postopka in višina odškodnine
Pri odločitvi o odškodnini za nepremoženjsko škodo zaradi telesnih bolečin (prestanih in bodočih) in za neprijetnosti med zdravljenjem (ki segajo tudi na duševno področje) je treba paziti, da je prisojena odškodnina primerno in pravično zadoščenje za težave oškodovanca na čutnem in duševnem področju. Ob takšnem kompleksnem obravnavanju odškodnine je treba upoštevati ne le individualne težave oškodovanca in sorazmerje z odškodninami, ki jih naša sodišča prisojajo v primerljivih primerih, marveč tudi okoliščino, na katero revizija utemeljeno opozarja - čas čakanja na odškodnino. Pri slednjem ne gre za samostojno postavko, marveč za okoliščino, ki vpliva na to, da se odškodnina določi v večjem znesku, kot bi bila sicer, če bi bila določena v razumnem roku.
ZUP (1986) člen 274, 274/3. ZUS člen 18, 18/1, 26, 34, 34/4.
stranka - tožba zaradi molka organa, kadar teče postopek po uradni dolžnosti
Ker davčni organ po prejemu plačilnega naloga opravi izvršbo po uradni dolžnosti, tožnik v tem primeru ni aktivna stranka v postopku. Ker tožnik v tem primeru nima nobenega pravnega zahtevka, o katerem bi moral davčni organ odločiti v upravnem postopku, tudi ne more biti podan molk upravnega organa.
pasivna legitimacija - stvarna pristojnost - prenehanje delovnega razmerja - plačilo odškodnine - delovno razmerje pri delodajalcih
Okoliščina, da tožnik - ki je prava neuka stranka - ne zahteva pravnega varstva proti svojemu delodajalcu, ni razlog za stvarno nepristojnost delovnega sodišča.
Pri spornem predmetu gre za izpodbijanje sklepov skupščine tožene stranke kot gospodarske družbe po členih 456, 365 in 366 zakona o gospodarskih družbah, kar je izrecna navedba tožnika. Čeprav je res, da bi tožnik lahko sklep o premestitvi na drugo delovno mesto izpodbijal tudi v delovnem sporu (seveda po opravljenem predhodnem postopku), gre v spornem primeru za gospodarski spor, saj se, kot je razvidno iz tožbe, izpodbija ne sama premestitev tožnika (ta posledično), ampak sklep skupščine gospodarske družbe zaradi formalnih napak pri sprejemanju sklepa, ki jih je gospodarska družba zagrešila proti tožniku kot družbeniku gospodarske družbe. Zato spor, ki izvira iz takega razmerja, ne more biti individualni delovni spor.
negmotna škoda - uveljavljanje posameznih oblik škode - odločanje v mejah tožbenega zahtevka
Sodišče ne bi moglo namesto povsem določnega zahtevka za eno obliko nepremoženjske škode priznati odškodnine za drugo obliko nepremoženjske škode, za katero stranka odškodnine ne uveljavlja.
zunajzakonska skupnost - skupno premoženje - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zunajzakonskega partnerja - prodaja nepremičnine - razveljavitev pogodbe - določitev deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje
Ker sta tožnik in druga toženka kupila nepremičnino v času trajanja njune izvenzakonske skupnosti in za potrebe njunega skupnega življenja v hiši, za kupnino hiše pa sta prispevala oba iz privarčevanih ali pridobljenih sredstev, in sta hišo po nakupu tudi skupaj obnavljala, je treba zaključiti, da tako pridobljeno premoženje predstavlja skupno premoženje tožnika in druge toženke. Za tako pravno opredelitev navedenega premoženja govori pravno odločilna okoliščina, da sta izvenzakonska partnerja pridobila to premoženje v času trajanja njune izvenzakonske skupnosti in za potrebe te skupnosti, pri čemer ni odločilno, ali sta za pridobitev tega premoženja prispevala več iz skupno pridobljenih sredstev (in delom) ali s pridobljenimi sredstvi, ki so pomenila njuno posebno premoženje. Kadar gre za sredstva "mešane narave", podane pa so ostale predpostavke, potrebne za nastanek skupnega premoženja, vplivajo prispevki iz posebnega premoženja le na velikost deleža na skupnem premoženju, ne pa na naravo takega premoženja (v tem smislu, da bi šlo lahko za solastnino).
ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS06216
URS člen 34.ZOR člen 170, 200. ZJG člen 30.
varstvo pravic osebnosti - pravica do osebnega dostojanstva - duševne bolečine zaradi razžalitve pravice osebnosti - javna glasila - razžalitev v tisku - širjenje neresničnih dejstev - javne osebe - odgovornost za drugega - odgovornost pravne osebe - odgovornost glavnega urednika - povrnitev škode - denarna odškodnina
Napačno je stališče, da bi bilo mogoče o javnih osebah na podlagi pravice do obveščenosti pisati tudi neresnična dejstva.
Če pomanjkljivost tožbe kljub pozivu sodišča in opozorilu na posledice ni odpravljena, je potrebno takšno tožbo zavreči, če takšne, kot je, ni mogoče obravnavati.
ZZK člen 21, 22, 83, 86, 86/1-3. ZTLR člen 21, 28, 28/2, 28/4.
zahteva za varstvo zakonitosti - priposestvovanje - ničnost - pridobitev lastninske pravice - vpis v zemljiško knjigo - vknjižba - zasebna listina - izjava volje zemljiškoknjižnega lastnika - preizkus veljavnosti pravnega posla po uradni dolžnosti
Notarsko overjena izjava volje zemljiškoknjižnega lastnika o priznanju dejstev priposestvovanja in priposestvovanja samega je zasebna listina, na podlagi katere se lahko dovoli vknjižba lastninske pravice na priposestvovalca.
V primerih, ko en od pogodbenikov ravna v nasprotju s pogodbeno dogovorjenimi obveznostmi, lahko pogodbi zvesti pogodbenik razdre pogodbo že z izjavo (566. člen, 124. člen in drugi ZOR) ter ni potrebna predhodna razveljavitev pogodbe (z intervencijo sodišča), kot zmotno meni revident. Ker je bilo ugotovljeno, da je toženec uporabil prejeto posojilo v nasprotju s pogodbenim namenom in da je s tem kršil sprejete obveznosti, tožnikova pravica, da v takem primeru lahko pogodbo razdre, pa je bila dogovorjena, je tožnik utemeljeno razdrl posojilno pogodbo s tožencem in zahteval takojšnjo vrnitev danega posojila.
odškodninska odgovornost delodajalca - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - poklicna bolezen - povrnitev negmotne škode - prepletanje oblik negmotne škode - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - višina denarne odškodnine
Čeprav se v danem primeru škodi zaradi strahu, ki je povzročil pri tožnici psihoorganski sindrom in zaradi zmanjšanja življenjskih sposobnosti (zaradi nastalega psihoorganskega sindroma) prepletata, je presoja sodišč nižjih stopenj, da se priznava vsako obliko navedenih škod posebna odškodnina pravilna in v skladu z določilom 200. in 203. člena ZOR.
povzročitev škode - krivdna odgovornost delodajalca - teorija adekvatne vzročnosti - pretrganje vzročne zveze
Tožena stranka ne odgovarja za vsak vzrok, ki lahko povzroči škodo v njeni sferi. Čeprav se zgodi škodni dogodek na delovnem mestu, med delovnim časom ter med opravljanjem dela, je treba v vsakem primeru posebej ugotoviti, ali je med škodnim dejanjem in opustitvijo delodajalca podana pravno relevantna vzročna zveza. Naše pravo uporablja teorijo adekvatne vzročnosti. Po tej teoriji je pravno odločilen tisti vzrok, ki ga je mogoče pričakovati glede na normalen tek stvari, vzrok torej, ki običajno, praviloma, povzroči škodo.