ZKP člen 251, 340, 340/1-1, 355, 355/1, 355/2, 420, 420/2.
glavna obravnava - izvajanje dokazov - načelo neposrednosti - branje zapisnikov o zaslišanju prič po odločbi senata - zaslišanje obremenilnih prič - zavrnitev dokaznega predloga - izločitev izvedenca
Obsojenec in zagovornik, ki nista bila navzoča pri zaslišanju obremenilnih prič (oškodovanke in njene matere) v preiskavi, ju nista imela možnost neposredno zaslišati, saj teh dokazov na glavni obravnavi dejansko ni bilo mogoče izvesti. Ker pa vložnik zahteve le na splošno obrazlaga, da obsojencu ni bilo omogočeno v svojo obrambo postaviti vprašanj priči in oškodovanki, predlagati soočenje ter druge dokaze, vezane na izpovedbo, odvisno od izsledkov dokaznega postopka, take navedbe ne omogočajo preizkusa o tem, ali bi neposredno zaslišanje navedenih prič na glavni obravnavi lahko bistveno vplivalo na presojo njune verodostojnosti in s tem na odločitev, sprejeto s pravnomočno sodbo. Pravnomočna sodba se namreč poleg tega opira tudi na ostale izvedene dokaze, predvsem na mnenje izvedenke in na izpovedbo D.L.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22026
KZ člen 170, 171, 171/1.ZKP člen 371, 371/1-11.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - žaljiva obdolžitev - trditev - raznašanje dejstev - opredelitev oškodovanca v opisu kaznivega dejanja žaljive obdolžitve - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - obrekovanje
Izrek sodbe je pomanjkljiv, ker v opisu kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po 1. odstavku 171. člena KZ niso navedena imena zasebnih tožilcev, vendar pa ta pomanjkljivost ni takšne narave, da bi predstavljala kršitev po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP. Ni namreč nujno, da je oškodovanec imenoma naveden, mora pa biti v izreku vsaj razpoznaven (podrobnejšo navedbo se zahteva pri določenih kaznivih dejanjih, kjer gre za specifične oškodovance - mladoletnike, otroke itd.).
Za storitev kaznivega dejanja žaljive obdolžitve ni potrebno, da bi bila očitana žaljiva dejstva neresnična, žaljiva obdolžitev namreč lahko obsega tako resnična ali neresnična dejstva, pri čemer se storilec neresničnosti, če je objektivno podana, ne zaveda. Če se zaveda, bo podano kaznivo dejanje obrekovanja po 170. členu KZ.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Presoja uveljavljenih bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
ZDen člen 68, 88, 88/1, 88/3.ZUJIPK člen 65, 66, 67.
lastninsko preoblikovanje podjetij - zavarovanje denacionalizacijskega zahtevka - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe v postopku denacionalizacije - vpliv zavrnitve na družbeni kapital, ki se lastnini
V postopku lastninjenja podjetja po ZUJIPK ni potrebe za izdajo začasne odredbe po 68. členu ZDen, ker 88. člen ZDen prepoveduje vsako razpolaganje.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22053
ZKP člen 18, 18/1, 372, 372-5, 420, 420/2.KZ člen 16, 16/2.
izvajanje dokazov - načelo proste presoje dokazov - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje odločbe o kazni - bistveno zmanjšana prištevnost - omilitev kazni
Zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi odločbe o kazni, ampak se sme v zvezi z njo uveljavljati le kršitev kazenskega zakona po 5. točki 372. člena ZKP.
uporaba kmetijskega zemljišča v drug namen kot za proizvodnjo - ukrep kmetijskega inšpektorja - prepoved uporabe kmetijskega zemljišča v drug namen - vzpostavitev prejšnjega stanja
Kmetijski inšpektor prepove uporabo kmetijskega zemljišča v kakšen drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo, če tako izkoriščanje po zakonu ali predpisu, izdanem na podlagi zakona, ni dovoljeno in odrediti vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje.
URS člen 25.ZPP člen 324, 324/1, 324/6, 339, 339/1, 458, 458/3.
spor majhne vrednosti - napačen pravni pouk - pravica do pritožbe - pritožba proti sodbi
Napačen pravni pouk o pravici do pritožbe ne more biti v škodo stranke, ki se po njem ravna. V skladu z določbo 25. člena URS je pravica do pritožbe ustavna pravica in ena izmed temeljnih človekovih pravic. Pritrditev drugačnemu stališču bi pomenila, da bi pravdni stranki (pravni pouk o pravici do pritožbe veže obe stranki postopka) bili prikrajšani v svoji ustavni pravici do vložitve pravnega sredstva, če bi vložili pritožbo po preteku zakonskega roka, vendar še vedno v okviru roka, podeljenega - sicer v nasprotju z zakonom - s pravnim poukom. Z napačnim pravnim poukom o pravici do pritožbe je stranka v eni od svojih temeljnih, ustavnih pravic, zavedena v zmoto glede dolžine pritožbenega roka, zaradi česar ne sme trpeti škodljivih posledic.
Določbe 2. odstavka 98. člena ZKP si ni mogoče razlagati tako, da zasebnemu tožilcu ali oškodovancu kot tožilcu, ki s pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje nista uspela, ni mogoče naložiti plačila stroškov pritožbenega postopka, torej tudi ne povprečnine.
status žrtve vojnega nasilja - otrok ubitih staršev
V dopolnjenem 8. odstavku 2. člena novele ZZVN-D ni bil predpisan omejitveni pogoj - sodelovanje staršev z NOB Slovenije - za pridobitev statusa žrtve vojnega nasilja - otrok ubitih staršev. Tak omejitveni pogoj je določila novela ZZVN-G, ki pa ni veljala v času odločanja o tožnikovi zahtevi in tega predpisa ni mogoče uporabiti.
pojasnilna dolžnost - odgovornost za drugega - odškodninska odgovornost zdravstvene organizacije (bolnice) - strokovna (medicinska) napaka
Zdravnikova pojasnilna dolžnost obsega tudi terapevtsko pojasnilo in pojasnilo tveganja. Izostanek takega pojasnila lahko - če pride do škode - predstavlja strokovno napako zdravljenja.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona
Ker je zahteva za varstvo zakonitosti vložena zoper pravnomočen sklep o zavrženju zahteve za obnovo kazenskega postopka, vložnik pa kršitev zakona v postopku obnove in pri izdaji izpodbijane pravnomočne odločbe ne uveljavlja, pač pa se sklicuje na domnevne nepravilnosti v zvezi s pravnomočno obsodilno sodbo, ki pa ni predmet preizkusa v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom, je vrhovno sodišče obsojenčevo zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljeno (425. člen ZKP).
Splošni pogoji obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti AO 91 člen 2. Splošni pogoji prostovoljnega zavarovanja imetnika in voznika za škodo zaradi telesnih poškodb AO plus 91 člen 1, 2, 4.
zavarovalno kritje - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - prostovoljno zavarovanje imetnika in voznika za škodo zaradi telesnih poškodb
Z obveznim zavarovanjem avtomobilske odgovornosti je krita le tista škoda drugih oseb, za katero je odgovoren voznik oziroma imetnik zavarovanega vozila. Njegova škoda s tem zavarovanjem ni krita, in to ne glede na njegovo odgovornost.
Tožnikova škoda zaradi smrti njegove žene ni krita niti s prostovoljnim zavarovanjem voznika za škodo zaradi telesnih poškodb, ker žena ob nesreči ni bila voznica zavarovanega vozila, temveč sopotnica.
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 18, 18/1, 364, 364/7, 420, 420/1-3, 420, 420/2.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - načelo proste presoje dokazov - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pravica do izvajanja dokazov v svojo korist (3. alinea 29. člena v zvezi z 22. členom URS) obsojencu ni bila kršena, ker je sodišče prve stopnje v okviru proste presoje dokazov utemeljeno zavrnilo dokazni predlog, da se vpogleda kosilnica in ob tem ugotovi, ali je s kosilnico sploh mogoče povzročiti opekline. Izvedba tega dokaza namreč očitno ne bi mogla biti uspešna glede na to, da je bilo dejstvo, da je oškodovanec opekline dobil od izpušne cevi kosilnice (in ne od izpušne cevi traktorja), na podlagi več izvedenih dokazov (izpovedb oškodovanca L.M., prič M. in Z.M. ter izvedenskega mnenja dr. F.D.) že dokazano.
Ker sodišče prve stopnje zavrnitve dokaznega predloga ni obrazložilo, je kršilo določbo 7. odstavka 364. člena ZKP. Kljub temu zahteva za varstvo zakonitosti v tem delu ni mogla uspeti, ker zagovornik ne obrazloži, kako je ta kršitev vplivala na zakonitost izpodbijane pravnomočne sodbe (3. točka 1. odstavka 420. člena ZKP). To mora vložnik zahteve storiti, ko uveljavlja kršitve kazenskega postopka, ki ne predstavljajo absolutnih bistvenih kršitev določb kazenskega postopka (1. odstavek 371. člena ZKP).
Pogoj, ki ga 1. odstavek 119. člena ZVojI določa zato, da slovenski državljani, katerim je bil priznan status in pravice vojaških invalidov ali civilnih invalidov vojne po prejšnjih predpisih, ta status obdržijo tudi po uveljavitvi ZVojI, je izpolnjen, če so na dan 25.6.1991 dejansko prejemali nakazila iz naslova tega statusa.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o podaljšanju pripora
Od 13.7.2003 dalje ni več mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti zoper sklep, s katerim senat na podlagi 2. odstavka 207. člena ZKP po preteku dveh mesecev od zadnjega sklepa o priporu preizkusi, ali so še dani razlogi za pripor.