NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00016750
ZDZdr člen 30, 30/1, 39, 61, 71, 71/1. URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZNP člen 37.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprememba zdravstvenega stanja - stabilizacija zdravstvenega stanja - izvedensko mnenje - druge oblike zdravljenja
Izvedenec je ocenil, da je za izvedbo diagnostičnih postopkov (CT glave) in terapijo z zdravili potreben čas treh tednov, najdalj do 9.11.2018. Zdravila ne učinkujejo takoj. Praviloma je potrebno več tednov, da se doseže pacientova uvidevnost in sposobnost aktivno sodelovati pri drugih, milejših oblikah zdravljenja. Pritožbeno sodišče verjame, da pritožnik čuti, da je táko stopnjo zdravstvenega stanja že dosegel. Te ocene ni mogoče nekritično sprejeti. Zaradi strokovne ocene, da bo za stabilizacijo tožnikovega zdravstvenega stanja potrebno več tednov, gre očitno za delno ali začasno izboljšanje stanja, kar pa ne pomeni, da je udeleženec do svojega zdravstvenega stanja že uvideven in da bo pri zdravljenju aktivno sodeloval.
Stabilizacijo udeleženčevega zdravstvenega stanja in možnost zdravljenja izven oddelka pod posebnim nadzorom je mogoče pričakovati z iztekom predvidenega obdobja zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom. Do takrat udeleženčevo zdravstveno stanje ne omogoča odgovornega sodelovanja pri zdravljenju: jemanja zdravil, bivanja v bolnišnici. Njegova želja, da z zdravljenjem nadaljuje ambulantno, je torej preuranjena. Z drugimi oblikami zdravljenja (na drugih oddelkih psihiatrične klinike, z ambulantnim zdravljenjem, z nadzorovano obravnavo) še vedno ni mogoče odvrniti nevarnosti, ki grozi udeležencu in drugim.
URS člen 27. ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 542, 542/1, 542/1-1, 542/3.
odškodnina zaradi neutemeljenega pripora - objektivna odgovornost države - nedovoljeno ravnanje - priporni razlog - ponovitvena nevarnost - silobran
Nedovoljeno ravnanje je lahko samo tisto ravnanje, ki pomeni utemeljen razlog za odreditev pripora. Kadar priporni razlog nevarnosti ponovitve ali dokončanja začetega kaznivega dejanja temelji na opisu dejanja, zaradi katerega je bil uveden kazenski postopek, ki pa je bil nato ustavljen, ker se je izkazalo, da ne gre za kaznivo dejanje, ravnanja obdolženca (osumljenca) ni mogoče šteti za nedovoljeno ravnanje po tretjem odstavku 542. člena ZKP.
ugovor neprištevnosti - prosta dokazna presoja - dodatno izvedensko mnenje - pravica stranke do izvedbe predlaganih dokazov - predlog za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka
Prištevnost je pravni pojem, zato ocena o tem sodi v pristojnost sodišča in ne morebiti izvedencev psihiatrov. Odrejena naloga sodišča izvedencu ne more biti ocena obdolženčeve prištevnosti, ker gre za pravno vprašanje, na katero mora in lahko odgovori samo sodišče. Naloga izvedenca je torej lahko le ugotavljanje in ocena obdolženčeve zmožnosti razumevanja pomena svojega dejanja in zmožnosti imeti v oblasti svoje ravnanje. In ugotovitev oziroma podaja strokovnega izvida in mnenja prav glede teh okoliščin, je bila naloga obeh izvedencev v obravnavani zadevi, kot to izhaja iz odredb sodišča z dne 12. 5. 2017 in 22. 11. 2017. V skladu z izdanima odredbama, pa sta izvedenca tudi opravila svoji nalogi, saj sta z zapisom, da je bil obdolženi sposoben razumeti pomen svojih dejanj, sposobnost imeti jih v oblasti pa je bila zmanjšana, a ne bistveno zmanjšana, odgovorila na postavljeno vprašanje sodišča glede teh relevantnih okoliščin, njune strokovne ugotovitve pa so bile podlaga sodišču za oceno obdolženčeve prištevnosti. Glede na takšne enotne ugotovitve obeh izvedencev, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je bila prištevnost obdolženega v času izvršitve kaznivega dejanja zmanjšana, a ne bistveno, te svoje ugotovitve pa je v točki 7 obrazložitve izpodbijane sodbe tudi tehtno in prepričljivo argumentiralo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00028368
ZPP člen 274, 274/1, 339, 339/2, 339/2-14, 343. OZ člen 119. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-9. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 3/2, 4, 4/2, 6. ZVPot člen 22, 22/1, 23, 24. URS člen 22.
kredit - kreditna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - kredit v CHF - dolgoročni kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - prosto urejanje pogodbenih razmerij - valutna klavzula - valutno tveganje - ničnost pogodbe - predmet pogodbe - pogodbeni pogoj - nepošteni pogodbeni pogoji - pojasnilna dolžnost - pojasnilna dolžnost banke - informacijska dolžnost banke - profesionalna skrbnost - nejasna pogodbena določila - jezikovna nejasnost določil - transparentnost pogodbenih pogojev - causa credendi - oderuštvo - aleatorna pogodba - tvegana pogodba - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - dobra vera - slaba vera banke - načelo vestnosti in poštenja - dokaz z zaslišanjem prič - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - pravica do izjave - enako varstvo pravic - oderuška pogodba - dokazno breme - pravni interes - pomanjkanje pravnega interesa - delno zavrženje tožbe - zavrženje pritožbe
Pojasnilna dolžnost banke glede valutnega tveganja ni izčrpana že z vključitvijo izjave o prevzemu valutnega tveganja v samo pogodbo in tudi ne s presojo, ali so bili tožniki v vlogi posojilojemalcev s strani zaposlenih v banki opozorjeni na valutno tveganje.
Ali je bil posojilojemalec pravilno poučen o vseh elementih, ki bi lahko vplivali na obseg njegove obveznosti, se presoja ob upoštevanju vseh okoliščin v posamičnem primeru. Pri tem so pomembne vse informacije in dodatna pojasnila, ki so bila posojilojemalcu posredovana med pogajanji, vključno z oglasi, ipd. Pomanjkljive ugotovitve izpodbijane sodbe ne omogočajo zaključka, da je bil način izračuna anuitete bodisi v pogodbi bodisi v ustnih dogovorih ob sklepanju pogodbe tožnikom predstavljen na način, da so bili sposobni oceniti razsežnosti spremembe tečaja CHF v razmerju do EUR, v katerih so prejemali dohodke, in vpliv teh sprememb na njihovo pogodbeno obveznost v obdobju vračanja kredita.
Pri presoji o poštenem ravnanju banke in obstoju znatnega neravnotežja je treba upoštevati naravo storitve, ki je predmet pogodbe in vse okoliščine sklepanja pogodbe, predvsem pa, ali je banka glede na svoje strokovno zanje in izkušnje potrošnika seznanila s tveganji, ki jih je sprejel s sklenitvijo kreditne pogodbe v tuji valuti in ki so posledica možnih sprememb menjalnega tečaja, in če ga ni, ali bi v primeru poštenega in pravičnega poslovanja lahko razumno pričakovala, da potrošnik take pogodbe ne bi sklenil, če bi ga z navedenimi tveganji seznanila. Upoštevati je torej treba, da je banka oziroma toženka pri sklepanju obravnavanih pravnih poslov nastopala kot strokovnjak na bančnem področju, tožniki pa kot laiki brez posebnega predznanja in izkušenj s kreditnimi posli. V obravnavanem okviru je pomembno, ali je banka v svojih predstavitvah dajala prednost ugodnostim za tožnike, ali je enakovredno predstavila tudi možne slabe strani. Dolžnost banke, da kot finančni strokovnjak ravna vestno in pošteno in tako zagotovi potrošniku informacije, pa se seveda lahko nanaša le na informacije, ki so ji bile poznane ali bi ji morale biti poznane, ne pa tudi na tiste, za katere kot strokovnjak ni mogla in ji ni bilo treba vedeti. Pri presoji, ali je v sklenitveni fazi pogodbe obstajalo znatno neravnotežje med položajema pogodbenih strank, je potrebno oceniti, ali bi se posledice spremembe menjalnega tečaja v izrazito večji meri odrazile v sferi tožnikov.
OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00016747
ZOZP člen 18. ZPIZ-2 člen 190a, 193. URS člen 155, 155/1, 155/2.
obvezno zavarovanje v prometu - postopek v sporu majhne vrednosti - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - odgovornost zavarovalnice - načelo prepovedi retroaktivnosti - avtomobilsko zavarovanje
Ker z novelo ZPIZ-2B dodano določilo 190a. in spremenjeno določilo 193. člena ZPIZ-2 določata nove obveznosti zavarovalnice iz zaključenega pravnega razmerja, vanj naknadno posegata. Posegata v pridobljene pravice tožene stranke, saj povečujeta njene obveznosti iz že zaključenih pravnih razmerij. Z navedenima določiloma se obveznost tožene stranke za povračilo škode širi na dolžnost povračila škode, ki je že obstajala v letu 2013, a je takrat tožena stranka na podlagi veljavnih predpisov ni bila dolžna povrniti tožeči stranki. Zato ti določili v obravnavanem primeru nedvomno učinkujeta za nazaj. Ker posegata v že zaključena pravna razmerja, gre za pravo retroaktivnost.
URS člen 134, 134/2. ZKP člen 277, 277/2, 435, 435/1, 437, 437/1. ZSS člen 70, 70/1, 71, 71c, 71c/3. ZS člen 7.
predhodni preizkus obtožnega predloga - zavrženje obtožnega predloga - imuniteta sodnika - procesna imuniteta - postopek v zvezi z imuniteto - dovoljenje državnega zbora - sodniška služba - sodniška funkcija - opravljanje sodniške funkcije - dodelitev sodnika - položaj sodnikov - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - nepremoženjska korist - materialna imuniteta
Ker tožilstvo ni izkazalo, da je podano dovoljenje Državnega zbora za kazenski pregon obdolženke, ki je sodnica, je sodišče zavrglo obtožni predlog.
Kadar je obtožni predlog vložen zoper obdolženca, ki uživa imuniteto, mora sodišče najprej opraviti predhodni preizkus, v katerem po prvem odstavku 435. člena ZKP najprej preizkusi, ali so dani pogoji, da se obtožni predlog zavrže. Če pogoji za zavrženje niso podani, sodišče razišče še vprašanje imunitete.
Obdolženka je še vedno sodnica, ki je zgolj dodeljena na delo na Ministrstvu za pravosodje. V času dodelitve ji skladno s tretjim odstavkom 71.c člena ZSS obveznosti iz sodniške službe mirujejo, vendar dodelitev skladno s prvim odstavkom 70. člena ZSS ne vpliva na sodničin položaj, razen če ZSS določa drugače, a drugače ne določa. Zaradi slednjega je obdolženka upravičena do procesno-pravne imunitete po drugem odstavku 134. člena URS. Tudi delo, ki se nanaša na poslovanje sodišča, je takšno delo, ki ga sodnik opravlja v okviru sodniške funkcije. Skladno s 7. členom ZS poslovanje sodišča vodi predsednik sodišča, za slednjega pa je lahko imenovan zgolj sodnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00016785
URS člen 26. OZ člen 131. ZPP člen 8, 247, 247/2, 254. Pravilnik o policijskih pooblastilih (2006) člen 71, 71/1, 76. ZPol člen 50, 51, 51/1. ZOdvT tarifna številka 6007.
odškodnina - nepremoženjska škoda - ravnanje policista - protipravnost ravnanja policistov - upiranje tožnika - identifikacijski postopek - varnostni pregled - osebni pregled - prisilna sredstva - sorazmernost prisilnih ukrepov - uporaba sile - telesna poškodba - zavrnitev dokaznega predloga - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - predlog za izločitev izvedenca - pravočasnost predloga za izločitev izvedenca - stroški postopka - vrednost spornega predmeta - sprememba vrednosti spornega predmeta - znižanje tožbenega zahtevka
Ni dvoma, da se je v konkretnem primeru tožnik upiral identifikacijskemu postopku, ki je bil glede na njegovo ravnanje tekom celotnega postopka nujen. Njegovo postopanje je sodišče upravičeno ocenilo kot pasivno, pa tudi aktivno upiranje v smislu določbe 76. člena Pravilnika o policijskih pooblastilih. Utemeljeno je tako zaključilo, da so policisti upravičeno uporabili prisilne ukrepe. Policista sta uporabila prisilna ukrepa vklepanja in vezanja ter fizično silo zato, da sta preprečila nadaljnje upiranje tožnika in lahko izvedla njegovo identifikacijo, kot vse pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje. Poteg tožnika iz vozila na tla in uporaba strokovnih prijemov, so bili namenjeni prav temu, da so policisti tožnika lahko vklenili (za namene identifikacije in varnostnega pregleda), pri čemer so imeli za to zakonito podlago. Kot rečeno so situacijo utemeljeno obravnavali kot nevarno, zato so tudi po mnenju pritožbenega sodišča upravičeno uporabili obravnavana prisilna sredstva.
Znižanje zahtevka ni bilo posledica morebitnega delnega plačila, zato je tožnikov neuspeh v pravdi treba ocenjevati glede na prvotni znesek, saj znižanje tožbenega zahtevka pomeni, da tožnik za znižani del zahtevka ni uspel.
URS člen 35, 39. ZVOP-1 člen 6, 6-1. ZIRD člen 68.
kršitev osebnostnih pravic - objava na svetovnem spletu - pravica do zasebnosti - svoboda govora - objava osebnih podatkov - javni interes - pasivna legitimacija
Svoboda govora predpostavlja tudi svobodno izražanje o konkretni osebi na način, da jo je mogoče identificirati, vendar ima v konkretnem primeru ob tehtanju pravice do zasebnosti in pravice do svobode govora večjo težo pravica do zasebnosti.
ZPP člen 11, 109, 109/1. URS člen 15. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10, 10/2.
denarno kaznovanje stranke za žalitev v vlogi - verbalni napad - nadzorstvena pritožba - kaznovanje za žalitev sodišča - višina denarne kazni - resna kritika dela javnih oseb - kritika ad personam - kritika nosilca javnih funkcij - varovanje ugleda in avtoritete sodstva - objektivna žaljivost - žaljivo obnašanje stranke - kontradiktornost postopka - opozorilna dolžnost sodišča - dodatno zaslišanje stranke
Stranka lahko ostro, odprto in kritično ocenjuje delo sodišč in posameznega sodnika. Vendar pa je treba tudi kritiko izreči na spoštljiv način, tako da se ohranja dostojanstvo oziroma avtoriteta sodišča.
Pri kaznovanju stranke zaradi žalitve sodišča in sodnika ne gre za samostojen, kontradiktoren postopek, temveč za z zakonom predviden postopek kaznovanja stranke znotraj posameznega civilnega postopka, katerega cilj in namen ni rešitev spora ali ureditev razmerij med strankami postopka.
Glede na to, da gre za zapisane besede in ne na hitro in morda v afektu izrečene besede na naroku, ni predvidena možnost, da bi se stranko o tem, kaj je zapisala, še zasliševalo. Tudi ni treba, da bi sodišče stranko, predno jo kaznuje zaradi razžalitve, posebej opozarjalo, da bo to storilo. Sodišče prve stopnje torej s tem, ko tožnika ni zaslišalo, pač pa je le prebralo, kaj je zapisal, ni storilo nobene procesne kršitve in mu ni kršilo ustavnih in konvencijskih pravic.
Višina denarne kazni ni odvisna od materialnega položaja kaznovanega, pač pa od stopnje žaljivosti in okoliščin, v katerih so bile žalitve izražene.
izločitev sodnika - zahteva za izločitev sodnika - zavrnitev zahteve za izločitev sodnika - pravica do izjave - sklep o izločitvi sodnika - načelo kontradiktornosti - seznanitev z listinami in dokazi
Obdolžencu je zagotovljena pravica do izjave (22. člen URS), če predsednik sodišča, ki odloča o zadevi za izločitev sodnika pred svojo odločitvijo seznani obdolženca z izjavo sodnika, ki jo poda v skladu s tretjim odstavkom 42. člena ZKP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL00031378
OZ člen 131, 131/1, 148, 179, 179/1, 179/2, 352. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3, 13. URS člen 21, 26. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora (2000) člen 27, 27/2. ZPP člen 154, 154/2, 168, 337, 337/1. ZST-1 člen 15.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - denarna odškodnina za duševne bolečine - denarna odškodnina zaradi okrnitve osebnostne pravice - bivalne razmere v priporu - odvzem osebne svobode - prostorska stiska - smrad - kršitev človekovih pravic - kršitev prepovedi diskriminacije - učinkovito pravno sredstvo - načelo sorazmernosti - pravica do povračila škode - ugovor zastaranja - začetek teka zastaralnega roka - nedopustna pritožbena novota - nerazumno dolgo trajanje postopka - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - individualizacija odškodnine - sodna praksa - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - odločitev o stroških postopka - končni uspeh strank v postopku - vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini - oprostitev plačila sodnih taks
Pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi duševnih bolečin, ki jih je tožnik pretrpel zaradi neustreznih bivalnih razmer v priporu, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da je tožnik pripor prestajal skoraj 8 mesecev, da je šlo za zaprt tip prestajanja pripora, zaradi česar je bil 21 ur na dan zaprt v premajhni sobi, njegov položaj pa je bil dodatno otežen v poletnih mesecih ter ob slabem vremenu, ko je bilo gibanje po nepokritem dvorišču oteženo oziroma praktično nemogoče. Hkrati je upoštevalo, da pri tožniku tako stanje ni pustilo hujših zdravstvenih posledic. Odškodnina v višini 2.410,00 EUR je primerno individualizirana in ustrezno umeščena v sodno prakso.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00016580
URS člen 35, 38. OZ člen 134. ZIRD člen 25, 66, 68.
zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - pravica do zasebnosti - poseg v pravico do zasebnosti - pravica do varstva osebnih podatkov - svoboda izražanja - tehtanje ustavnih pravic v koliziji - objava osebnih podatkov - tajni podatki - rejništvo - relativna javna oseba - javna razprava - interes javnosti
Objava imena, priimka, naslova tožnice in dejstva, da sta pri tožnici dva ranljiva dečka (torej tožničinih osebnih podatkov in dejstva iz njenega družinskega življenja), predstavlja poseg v tožničino zasebnost. Ta poseg je resen; upoštevaje naloge rejnika ranljivima otrokoma še toliko resnejši.
Ker pravica do zasebnosti ni neomejena, kljub tožničinem nestrinjanju z objavo, kršitev pravice ne bi bila podana, če bi šlo pri objavi za varstvo upravičenih interesov. Ker ima tožnica status zasebnice (ne relativno ali celo absolutno javne osebe), bi bil poseg v njeno družinsko življenje dopusten, če bi bili podani nujni, prisiljujoči razlogi, ki bi bili v konkretnem javnem interesu v ožjem smislu. Da bi bili podani takšni nujni in prisiljujoči razlogi, pa pritožnik niti ne trdi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODSTVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00015449
URS člen 14, 22, 23, 24, 25, 127. ZPP člen 11, 11/2, 11/4, 333, 343, 343/1, 363, 363/2, 365, 365/2, 366, 366/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
pravica do sodnega varstva - pravica dostopa do sodišča - pravica do pravnega sredstva - pritožba zoper sklep - pritožbeni rok - dovoljenost pritožbe - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - načelo prepovedi zlorabe procesnih pravic - javnost sojenja
Pritožba zoper sklep višjega sodišča v resnici ni dopustna, kot je že pravilno obrazložilo prvostopenjsko sodišče (prvi odstavek 366. in prvi odstavek 333. člena ZPP).
25. člen Ustave RS daje le pravico do pravnega sredstva proti odločbi sodišča. Ustavno je zagotovljeno dvostopenjsko sojenje, in ne tristopenjsko. 127. člen Ustave opredeljuje le pravni položaj Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ne pa tudi, da mora obstajati tristopenjsko sojenje. 22. člen Ustave določa le to, da je varstvo pravic v postopkih pred sodiščem enako za vsakogar.
23. člen Ustave daje pravico dostopa do sodišča. Ta pravica tožeči stranki ni bila kršena, saj je zahtevala in tudi dobila dostop do sodišča s svojo zahtevo. Ta pravica pa ni neomejena, saj so podrobnosti lahko določene z zakonom.
24. člen Ustave ne zavezuje sodišč, da bi bilo vsako sodno postopanje javno. Že sam 24. člen Ustave jasno določa, da lahko izjeme od načela javnosti določa zakon. Izpodbijani sklep je bil izdan brez javne obravnave, kar je povsem v skladu z ZPP (prvi odstavek 343. in prvi odstavek 366. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00015980
URS člen 22, 23, 26, 33. ZIZ člen 32, 64, 65, 65/2, 65/3, 168, 181, 181/2, 192, 193. ZPP člen 319.
izvršba na nepremičnini - pravnomočnost sklepa o izvršbi - ugovor tretjega
Izvršilno sodišče mora ves čas postopka paziti, ali je nepremičnina, na katero je bila dovoljena izvršba, (še) v zemljiškoknjižni lasti dolžnika po sklepu o izvršbi. V konkretnem primeru je zato sodišče prve stopnje pravilno ustavilo izvršbo in razveljavilo zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, ker je bil že pred vložitvijo izvršilnega predloga kot njen lastnik vpisan tretji.
Tudi pravnomočnost sklepa o izvršbi ne more biti zadosten argument za to, da bi bila izguba lastninske pravice tretjega, ki sploh ni v pravnem razmerju z upnikom, dopustna. Pravnomočnost v izvršilnem postopku nima povsem enakega pomena kot v pravdnem postopku. Izvršilni postopek je nepravdni postopek, sklep o izvršbi pa tudi ni sodba, s katero sodišče meritorno zaključi ne samo nek spor, tudi konča določen postopek. Sklep o izvršbi je izdan v začetni fazi postopka, zato ni izključeno, da sodišče kasneje izvršbo ustavi, če ugotovi, da zanjo niso izpolnjeni pogoji. Eden od bistvenih pogojev pa je tudi ta, da sodišče ne sme prodati nepremičnine, ki je evidentno v lasti nekoga drugega.
URS člen 23, 25, 26, 72. ZVO-1 člen 20. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 26. ZPP člen 212.
odškodninska odgovornost države - protipravnost - upravni spor - zakonodajna protipravnost - ravnanje z odpadno embalažo - splošna odškodninska odgovornost - protipravno ravnanje stranke - protipravno ravnanje - protipravnost konkretnega posamičnega akta - neobstoj vzročne zveze - adekvatna vzročnost - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva
Za zakonodajno protipravnost, kamor se uvrščajo opustitve pri izdaji predpisov in neskladnost s hierarhično višjimi predpisi, te opustitve in neskladnost same po sebi ne zadoščajo, temveč lahko odškodninsko odgovornost utemeljijo le najhujše kršitve ustavnih določb oziroma kršitve temeljnih civilizacijskih standardov.
Ne glede na pravna stališča o tem, ali bi morala biti materija Uredbe pravzaprav vsebovana (v večji meri) že v ZVO-1, je glede na obrazloženo podana koneksnost med predmetom urejanja ZVO-1 (med drugim pravil za ravnanje z odpadki) in predmetom urejanja z Uredbo, ki podrobneje opredeljuje omejitve in predpostavke za ravnanje z embalažo in odpadno embalažo, torej odpadki v smislu ZVO-1. V takem primeru pa po presoji pritožbenega sodišča o kršitvi ustavnih pravic (prav pravica do zdravega življenjskega okolja je povzdignjena na ustavno raven - 72. člen Ustave) in temeljnih civilizacijskih standardov, kar bi utemeljevalo protipravnost, ni mogoče govoriti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00015357
URS člen 26, 26/1. EZ člen 64o. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (2009) člen 9, 16, 18. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost države - zakonodajna protipravnost - materialno procesno vodstvo - neizvedba predlaganega dokaza - diskrecijska pravica - opustitev vložitve pravnega sredstva - prekinitev vzročne zveze - sprememba zakonodaje
Kot je bilo obrazloženo, je zakonodajna protipravnost podana le v primeru najhujših kršitev ustavnih pravic ali civilizacijskih standardov. Kršitve teh pa s sklicevanjem na rubriko "odgovorov in vprašanj" na spletni strani Vlade RS ni mogoče utemeljiti.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - zakonske domneve - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - odtujitev zarubljenih premičnin - pravnoodločilno obdobje ugotavljanja obstoja ovire - vrednost premičnin - pravica do zasebne lastnine
Določba četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP vsebuje le domneve, kdaj se šteje, da je prišlo do zlorabe pravice do odpusta obveznosti. Gre za domneve, ki upniku olajšujejo dokazovanje obstoja te zlorabe in s tem obstoja ovire za odpust obveznosti. Vendar pa v tem določilu niso zajeta vsa dejanja, ki po svoji vsebini predstavljajo zlorabo pravice do odpusta obveznosti.
Bistvo je torej, da je dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ravnal vestno in pošteno, sicer odpust obveznosti ni dovoljen. Višje sodišče se strinja tako z upnikom kot z izpodbijanim sklepom, da dolžnik, ki je odtujil zarubljene premičnine med prvo in drugo dražbo v izvršilnem postopku, ni ravnal vestno, sploh pa ni ravnal pošteno. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da vrednost odtujenih premičnin pri tem ni pomembna. Že samo dejstvo odtujitve zadostuje za obstoj ovire.
Nasproti dolžničini zakonski pravici do odpusta obveznosti stoji upnikova ustavna pravica do zasebne lastnine, katere del je tudi pravica do poplačila terjatev. Zakon je določil stroge pogoje, kdaj je odpust obveznosti dovoljen, vsaka kršitev pa zaradi pomembnosti upnikovih pravic že predstavlja oviro za odpust obveznosti.
ZOPNI člen 4, 4/1, 5, 5/2, 5/3, 27, 27/3, 34, 34/1, 34/2. URS člen 155, 155/1. ZPP člen 285.
premoženje nezakonitega izvora - odvzem denarja ali premoženja nezakonitega izvora - neodpravljiva nesklepčnost - časovna veljavnost zakona - prepoved retroaktivnosti - izpodbijanje zakonske domneve - dokazni standard prepričanja - materialno procesno vodstvo
Del tožbenega zahtevka, s katerim tožnica zahteva od toženke plačilo, je neodpravljivo nesklepčen. Skladno z drugim odstavkom 34. člena ZOPNI se lahko v postopku za odvzem premoženja nezakonitega izvora toženi stranki plačilo denarnega zneska, ki ustreza vrednosti premoženja nezakonitega izvora, naloži le, če zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe, odvzem premoženja nezakonitega izvora ni mogoč. Nobenih okoliščin, ki bi preprečevale odvzem premoženja, tožnica ne zatrjuje. Tako ni zakonske podlage za denarni zahtevek.
Le tisto, kar sme biti predmet finančne preiskave, se lahko upošteva pri računanju nesorazmerja iz drugega in tretjega odstavka 5. člena ZOPNI.
Le premoženje, pridobljeno po uveljavitvi zakona, sme biti predmet odvzema po prvem odstavku 34. člena ZOPNI.
V odločbi U-I-91/15 je Ustavno sodišče RS odločilo, da se v primeru, ko je premoženjski predmet celota pomešanega premoženja nezakonitega in zakonitega izvora, tak predmet v celoti odvzame, če je tožena stranka premoženje pomešala z namenom ponovnega izvrševanja protipravnih ravnanj ali prikrivanja nezakonitega izvora premoženja, ob tem pa delež premoženja nezakonitega izvora v pomešanem predmetu ni neznaten; če pomešanje ni bilo izvršeno s takim namenom ali če je delež premoženja nezakonitega izvora v pomešanem predmetu neznaten, se odvzame idealni delež tega predmeta tako, da se vzpostavi solastnina države v deležu, ki ustreza vrednosti pomešanega premoženja nezakonitega izvora in tožene stranke v deležu, ki vrednostno ustreza njenemu izkazanemu zakonitemu vložku v ta premoženjski predmet. Pri tem pa se domneva, da je do pomešanja premoženja prišlo z namenom ponovnega izvrševanja protipravnih ravnanj ali prikrivanja nezakonitega izvora premoženja, tožena stranka pa domnevo ovrže, če izkaže za verjetno, da ob pomešanju ni imela takega namena.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00017921
ZP-1 člen 25, 123, 123/1, 123/2, 137, 137/2, 137/4, 137/5, 184. ZVoz-1 Zakon o voznikih (2016) člen 58, 58/8. ZCes-1 člen 6, 6/4.
postopek o prekršku - odvzem predmetov - fakultativni odvzem predmetov - lastnik vozila - vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - pravica do izjave v postopku - otrok, mlajši od 14 let kot storilec
Sodišče prve stopnje je poseglo v ustavno pravico lastnika vozila do izjave, saj je odločilo o odvzemu njegovega predmeta, ne da bi ga sploh zaslišalo.
Ker izpodbijani sklep, ko ugotavlja obstoj razlogov splošne varnosti, niti ne omenja, na kateri prometni površini, kdaj ter v kakšnih okoliščinah je otrok uporabljal (v prisotnosti dedka) zaseženo motorno vozilo, pritožbenih navedb lastnika (da je bilo to v soboto zvečer na velikem praznem parkirišču) ni mogoče preizkusiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00017739
URS člen 26, 70, 70/1. OZ člen 132, 352, 352/1. ZPP člen 286, 286a.
odškodninska odgovornost občine - protipravno ravnanje občinskega upravnega organa - kvalificirana protipravnost - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - zastaranje odškodninske terjatve - materialnopravni ugovor - prekluzija ugovora zastaranja - sukcesivno nastajajoča škoda - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - vedenje o nastanku škode - zapadlost odškodninske terjatve
Prekluzija, ki jo ureja 286. člen ZPP, se nanaša le na nova dejstva in dokaze, ne pa na materialnopravni ugovor oziroma pravna naziranja strank v postopku. Ugovor zastaranja je materialnopravni ugovor, ki ga je mogoče uveljavljati do konca postopka na prvi stopnji ob pogoju, da so v smislu 286. in 286.a člena ZPP pravočasno navedena vsa odločilna dejstva, na podlagi katerih je mogoč zaključek o zastaranju terjatve, pri čemer ni odločilno, ali je posamezna takšna dejstva navedla tožena stranka, ki se na zastaranje sklicuje, ali tožeča stranka.
Zastaranje terjatve za povrnitev sukcesivno nastajajoče premoženjske škode začne teči, ko oškodovanec (tožeča stranka) izve za storilca in začetek nastanka take škode.
Pravočasno uveljavljanje povrnitve prve sukcesivno nastajajoče škode pretrga zastaranje in je zato mogoče uveljavljati tudi povrnitev nadaljnjih škod. Če pa oškodovanec zamudi zastaralni rok za uveljavljanje prvega zahtevka, je zastarala celotna terjatev.
Ker OZ veže zapadlost odškodninske terjatve in začetek zastaralnega roka na nastanek škode, ne pa na pravnomočnost odločitve o odškodninskem temelju, tožničine navedbe, da je lahko odškodnino uveljavljala oziroma, da je lahko začel teči zastaralni rok šele po njeni seznanitvi z odločbo Upravnega sodišča RS, s katero sta bili odločbi tožene stranke pravnomočno odpravljeni, niso utemeljene.