ZDR-1 člen 155, 158, 158/3, 158/4. ZObr člen 97f, 97f/2, 97f/4, 97f/5. ZSSloV člen 53. ZPP člen 215.
dnevni počitek - odškodnina - vojak - misija
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik v času, ko je delo opravljal na način šest ur dela, šest ur pripravljenosti in šest ur počitka, opravil več ur dela, ko bi izrabil dnevni počitek, saj je v pripravljenosti opravljal delo (ves čas pripravljenosti), s tem pa ni imel možnosti v celoti izrabiti dnevnega počitka.
Izkazan je zaključek, da sta bila otroka v domačem okolju tako ogrožena, da je bilo treba nemudoma zavarovati njune koristi oziroma urediti njun položaj. Sodišče prve stopnje je ob strokovni pomoči CSD raziskalo ključna dejstva in v zvezi s tem sprejelo ustrezno odločitev. Z minimiziranjem in opravičevanjem posameznih okoliščin (na primer glede posedovanja puške, ki naj bi bila zgolj zračna puška; z navajanjem, da je sedaj domače stanovanje v boljšem stanju, ...) prvi nasprotni udeleženec ne uspe.
pogoji za prekinitev pravdnega postopka - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod N 115/2022 v teku postopek zaradi postavitve tožnika kot odrasle osebe pod skrbništvo in je skladno z določbo 3. alineje prvega odstavka 206. člena ZPP in določbami DZ pravilno prekinilo postopek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSK00072594
ZPND člen 19, 22č. ZIZ člen 226. URS člen 22. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - kršitev prepovedi - obstoj kršitve - pravica do sodelovanja v postopku - pravica do izjave - pravica do predlaganja in izvedbe dokazov - izrek denarne kazni - pravica do pritožbe
Sodišče prve stopnje je sledilo navedbam predlagateljev, da je prvi nasprotni udeleženec kršil prepoved približevanja dne …. in mu zaradi tega naložilo, da poravna izrečeno denarno kazen. Slednji v pritožbi upravičeno opozarja, da je v postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjevanim kršitvam nasprotoval in za svoje navedbe predlagal določene dokaze (med drugim zaslišanje udeležencev). Prvostopenjsko sodišče je njegova stališča zavrnilo, brez da bi izvedlo predlagane dokaze, prav tako pa ni pojasnilo, zakaj teh dokazov ni izvedlo.
ZST-1 člen 18, 18/3, 31, 31/1, 31/2, 36, 36/2. ZPP člen 182, 182/3.
nepravilna odmera sodne takse - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - določitev vrednosti spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta s strani sodišča
Pri odmeri sodne takse za podrejene zahtevke se za te zahtevke ne plača polna sodna taksa, kot je glede na vrednost predmeta predpisano za zahtevek, ampak se plača le tretjina predpisane takse. Korekturna dolžnost sodišča iz 31. člena ZST-1 se torej lahko nanaša zgolj na primarni zahtevek. Podrednim zahtevkom pa se vrednost spora ne določi posebej, pač pa se pri odmeri takse upošteva določilo tretjega odstavka 18. člena ZST-1, ki ga je prvostopenjsko sodišče pri svoji odločitvi spregledalo.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - pooblastilo za zastopanje - nepredložitev pooblastila za zastopanje - center za socialno delo kot skrbnik - Center za socialno delo (CSD) kot udeleženec v postopku
Morebitno pooblastilo pooblaščenca v drugem postopku, v konkretnem primeru celo med drugimi udeleženci, ne predstavlja ustreznega pooblastila za opravljanje procesnih dejanj v konkretni zadevi.
Sodišče je v izpodbijani zadevi ustrezno zavarovalo pravice nasprotne udeleženke, saj je v postopek pritegnilo širši krog oseb, za njene interese pa je kot zakoniti udeleženec postopka po 58. členu ZNP-1 skrbel tudi CSD. Nasprotni pritožbeni očitki o neustrezno zagotovljeni pravici do sodnega varstva niso utemeljeni.
alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - neizpolnjevanje obveznosti
Izkazano ravnanje, ko je dal obsojeni plačani zaposlitvi in s tem lastnemu materialnemu okoriščanju prednost pred izpolnitvijo obveznosti iz naslova pravnomočne obsodilne sodbe, tako potrjuje popolno izneverjenje do izrečene kazenske sankcije, v okviru katere mu je sodišče prve stopnje ponudilo privilegij ostati na prostosti ter izvršeno neodplačno oddelati v splošno korist.
Ni pomembno, kdo je krivec za spore in prepire med udeležencema oz. v širši družini, enako pa na ta postopek ne vplivajo drugi sodni postopki. Pomembno je le, ali nasilje izvaja (tudi) nasprotni udeleženec nad predlagateljem, in ali so za njegovo preprečevanje potrebni izrečeni ukrepi.
Pritožbeno sodišče nima pomislekov glede vtisa prepričljivosti, ki ga je na sodišče prve stopnje naredila izpovedba predlagatelja, v kateri je tudi jokal. Razpravljajoča sodnica prve stopnje ima zaradi neposrednega zaslišanja najboljši vtis o verodostojnosti, prepričljivosti in iskrenosti podane izpovedbe, način njene podaje pa je njen del. Načelo neposrednosti je torej pomemben segment pri oblikovanju dokazne ocene tovrstnih dokazov.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00074299
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 1/2, 3, 3/1, 4, 4/2, 5, 8. ZVPot člen 1a, 1a-4, 22, 22/1, 22/4, 22/5, 23, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-2, 24/1-3, 24/1-4. ZPotK člen 6, 6/1, 7, 7/1, 7/1-9. OZ člen 372, 372/1.
varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - potrošniška kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - dolgoročni kredit v CHF - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - nejasna pogodbena določila - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - aleatornost pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - neizpolnjena pojasnilna dolžnost - dokazno breme - dobra vera - slaba vera banke - tuja valuta - valutno tveganje - valutna klavzula v CHF - menjalni tečaj - dogovor o valutni klavzuli - Direktiva Sveta 93/13/EGS - sodna praksa SEU - skladnost zakonskih določb s pravom EU - razlaga ZVPot - sprememba sodne prakse Vrhovnega sodišča - zmotna uporaba materialnega prava - načelo vestnosti in poštenja
Čas prinaša spremembe in te se, ker je pravo živa tvorba, lahko odražajo v razvoju prava, tudi sodniškega. In če spremembe pravnih predpisov praviloma ne vplivajo na že odprte sodne postopke, sprememba sodne prakse najvišjega, tj. Vrhovnega sodišča, povzroči, da predhodni precedensi kot pravni vir postanejo obsolentni, odločbe, ki se nanje opirajo, pa materialnopravno napačne.
Dejstvo, da potrošnik nosi (neomejeno) valutno tveganje, banka pa valutnega tveganja nima, samo po sebi še ne pomeni, da je v trenutku sklenitve pogodbe podano znatno neravnotežje. Vendar pa to velja le in zgolj, če je bil sklenitelj pogodbe ustrezno informiran o tveganjih, ki jih prevzema.
Bistveno za ta postopek je bilo ugotavljanje ali je toženka tožnikoma ustrezno pojasnila, kakšno dolgoročno ekonomsko breme s sklenitvijo pogodbe prevzemata, saj neustrezna in nezadostna pojasnilna dolžnost na eni strani, kaže na toženkino slabo vero, na drugi strani pa na takšen informacijski razkorak med pogodbenimi strankami, pri katerem tožnika zaradi pomanjkljivih informacij v času sklepanja pogodbe nista imela možnosti sprejeti preudarne in razumne odločitve, četudi se je breme njune odločitve lahko pokazalo šele v obdobju (več let) po sklenitvi pogodbe.
Pojasnilna dolžnost glede valutnega tveganja ni bila izpolnjena že z umestitvijo 20. člena v kreditno pogodbo, kjer sta tožnika potrdila, da sta bila v celoti seznanjena z riziki najetja kredita v tuji valuti, saj je ključna presoja, ali jima je bilo valutno tveganje v zadostni meri vsebinsko pojasnjeno.
Sodišče prve stopnje je vlogo tožnika, ki je bila naslovljena kot - pripombe na prepis zvočnega posnetka z glavne obravnave z dne 12. 6. 2023 - utemeljeno zavrglo, ker je pravilno ugotovilo, da tožnikova vloga po vsebini ne vsebuje pripomb na prepis zvočnega posnetka ali pripomb na morebitna neskladja med zvočnim posnetkom in prepisom, in da pojasnila o izpovedanem ne ustrezajo vsebini pripomb na zvočni posnetek. Teh ugotovitev sodišča prve stopnje pritožba opredeljeno tudi ne izpodbija.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00072690
ZNP-1 člen 19, 19/1. ZPP člen 154, 158, 163, 163/2, 163/7.
preživljanje razvezanega zakonca - ustavitev nepravdnega postopka in nadaljevanje v pravdnem postopku - fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse - zahteva za povrnitev stroškov - pravočasnost zahteve za povrnitev stroškov - opredeljenost stroškovnega zahtevka
Pravilno je stališče pritožnika, da so stroški, ki jih je imel s tem, ko je na predlog tožnice vsebinsko odgovoril, stroški tega postopka in ne morda postopka II N 000/2021, ki ga vodi sodišče po predlogu toženca. Sodišče prve stopnje je namreč spregledalo, da se ta pravdni postopek ni začel šele s prejemom tožničinega predloga (tožbe) na pravdni oddelek, ampak z vložitvijo predloga (tožbe) na sodišče. Da se postopek po odstopu z nepravdnega na pravdni oddelek (po sicer drugačnih postopkovnih pravilih) nadaljuje in ne ponovno začne, jasno izhaja tudi iz prvega odstavka 19. člena ZNP-1.
ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/1, 452, 454, 454/1, 454/2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
postopek v sporu majhne vrednosti - izrecna zahteva po izvedbi naroka - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - odločitev na podlagi listinskih dokazov - odločitev o stroških pravdnega postopka - stroški za narok - nepotrebni stroški - pravica do javnosti sojenja - pravica do poštenega sojenja
Tudi če dejansko stanje ni sporno oziroma je o zahtevku mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, je sodišče narok dolžno opraviti, če ga stranka zahteva.
Sodišče strank k izjavi o tem, ali zahtevajo obravnavo, ni dolžno pozivati. Prav tako jih ni dolžno pozivati k izjavi, ali se pravici do obravnave (naknadno) odpovedujejo. Tega, ali bo sodišče štelo, da so odločilna dejstva nesporna, stranka sicer res ne more zagotovo vedeti. Zagotovo ne more vedeti niti tega, ali bo sodišče presodilo, da za odločitev zadostujejo že predloženi pisni dokazi. Vendar pa to nima takega pomena kot mu ga pripisuje pritožnica. Tudi če stranka oprave naroka ne zahteva (oziroma tak predlog naknadno umakne), to ne pomeni, da s tem umika predlog za zaslišanje prič. To seveda tudi ne pomeni, da sodišče, če ugotovi, da dejansko stanje ni nesporno oziroma, da o tožbenem zahtevku ni mogoče odločiti zgolj na podlagi listinskih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka ne zahteva, le-tega ni dolžno opraviti. Da taka dolžnost vseeno obstaja, smiselno izhaja iz drugega odstavka 454. člena ZPP.
nastanek taksne obveznosti za tožbo - postopek za plačilo sodne takse - izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - umik predloga za oprostitev plačila sodnih taks - začetek teka roka za plačilo sodne takse - pravočasno plačilo sodne takse
Taksna obveznost nastane že z vložitvijo tožbe in ne šele z izdajo plačilnega naloga. Vendar pa pravni naslov za plačilo sodne takse predstavlja plačilni nalog. Zoper plačilni nalog je dopustno vložiti ugovor in če sodišče ugovoru ne ugodi, začne teči rok za plačilo takse naslednji dan po vročitvi sklepa, s katerim je odločeno o pravnem sredstvu, na kar mora sodišče stranko opozoriti (sedmi odstavek 34.a člena ZST-1).
Tožnica je plačilni nalog za plačilo sodne takse za tožbo v odmerjenem znesku 1.893 EUR prejela 12. 4. 2023. Iz potrdil, priloženih k pritožbi, izhaja, da je sodno takso v prej navedenem znesku (sicer v dveh obrokih) plačala 14. 4. 2023. Sodna taksa za tožbo je bila tako nedvomno plačana znotraj postavljenega roka 15 dni.
Pritožbeno sodišče opozarja, da zgolj taksativno naštevanje določb Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) in določil Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP), brez kakršnekoli utemeljitve obstoja konkretnih kršitev v obravnavanem kazensko mladoletniškem postopku, na zakonitost odločitve sodišča prve stopnje ne more vplivati.
Ob tem, ko se prvostopenjskemu sodišču ni porajal dvom v sposobnost ml. A. A. razumeti pomen svojega dejanja in imeti v oblasti svoje ravnanje, ne gre zanemariti dejstva, da na morebitno okrnitev teh sposobnosti procesni udeleženci niso opozorili, torej niti zagovornik, ki ne pojasni, čemu obstoj subjektivnega znaka kaznivih dejanj, ki bremenita ml. A. A, pod vprašaj izpostavlja šele pred pritožbenim sodiščem, pri čemer za izražene trditve o stanju drugačne duševne prisebnosti tako mladoletnika kot oškodovanca pa ne predloži nobenega dokaza.
Dejstvo, da je v obravnavani zadevi osumljen A. A., brat B. B., ki svoje delo opravlja na Oddelku za kazensko sodstvo Okrajnega sodišča v Mariboru ter tako vsakodnevno sodeluje z ostalimi zaposlenimi na oddelku, utemeljuje zaključek, da so podane okoliščine, ki bi pri udeležencih postopka in tudi širši javnosti, glede na različna pojmovanja o delu sodišča, utegnile vzbuditi dvom o nepristranskosti sodišča oziroma okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred Okrajnim sodiščem v Mariboru.
duševno zdravje - sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve
Izvedenka je strokovno pojasnila, da je njena presoja realnosti (da je z njo vse v redu in da ne potrebuje vodenega zdravljenja pod nadzorom) pod vplivom bolezni oziroma zaradi bolezni hudo motena in da zaradi nje tudi ni sposobna nadzorovati svojih ravnanj (torej oceniti, če in kdaj potrebuje bolnišnično zdravljenje). Pritožničino ogrožanje lastnega življenja in zdravja je posledica bolezni. Prav zaradi nje pa je huje motena presoja realnosti in pritožnica ni sposobna obvladovati svojega ravnanja. Pogoja iz prve in druge alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr sta pravilno ugotovljena.
ugovor litispendence - tožba na ugotovitev prerekane terjatve - sosporniška intervencija
Zato je pri presoji, ali je podana litispendenca v primeru tožb, vloženih na podlagi 302. člena ZFPPIPP, po mnenju pritožbenega sodišča najprimernejša čista procesna teorija, po kateri se upošteva samo tožbeni predlog.