CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00074297
URS člen 25. ZGD-1 člen 388, 606 - 615. ZPosS člen 8, 8/2, 8/3. ZNP-1 člen 33. ZPP člen 219b, 227, 227/6, 270, 270/3, 295, 295/4, 296, 296/2, 298, 298/4, 363.
iztisnitev manjšinskih delničarjev - denarna odpravnina - preizkus primerne denarne odpravnine - sklepi procesnega vodstva - varstvo poslovne skrivnosti - dopustnost pritožbe zoper sklep - pravica do pritožbe - omejitev pritožbe - pravica do izjave v postopku - strokovna pomoč
Tako 33. člen ZNP-1 kot 363. člen ZPP jasno določata, da je zoper sklep sodišča prve stopnje dovoljena pritožba, razen če zakon ne določa drugače. Pravico do pritožbe (zoper katerikoli sklep sodišča) mora zakon torej izrecno izključiti ali omejiti. Izključitev pritožbe po tretjem odstavku 270. člena oz. omejitev po četrtem odstavku 298. člena ZPP je treba razlagati ozko, t.j. da velja le za sklepe, ki se neposredno nanašajo na vodstvo postopka (obravnave), katerega gospodar (dominus litis) je sodnik, ki praviloma samostojno odloča o tem, kako bo vodil postopek. Krog sklepov procesnega vodstva je načeloma odprt, vkolikor so ti sklepi usmerjeni k smotrnemu in ekonomičnemu vodenju postopka, njegovi pospešitvi ob hkratni skrbi za razjasnitev bistvenih dejanskih in pravnih vprašanj spornega razmerja in pri tem odločilno ne posegajo v pravice in zavarovane pravne interese strank. Odločanje sodišča po tretjem odstavku 8. člena ZPosS je delno meritorne (in ne zgolj procesne) narave, saj zahteva vsebinsko presojo, ali določena informacija predstavlja poslovno skrivnost (vsaj s stopnjo verjetnosti), takšnim odločitvam pa je težko priznati naravo procesnega vodstva. Sodišče odločitve o obstoju poslovne skrivnosti tudi ne bi moglo samovoljno spremeniti, (ker bi si na podlagi istih okoliščin premislilo). Do razkritja oz. do ogrozitve razkritja poslovne skrivnosti pa lahko pride v kateremkoli sodnem postopku, ne samo v postopku, uvedenim zaradi njenega varstva. A zaščita imetnikov poslovne skrivnosti v postopkih, katerih predmet ni poslovna skrivnost sama, ne more biti močnejša kot v postopkih, sproženih izključno zaradi varstva poslovne skrivnosti. Sodišče mora vsem udeležencem dati možnost, da se izjavijo o zbranem procesnem gradivu, ta možnost pa v konkretnem primeru vključuje tudi pravico stranke do zagotovitve ustrezne strokovne pomoči pri preučevanju gradiva in priprave vlog.
V izpodbijani sodbi je sodišče prve stopnje obrazložilo tako protipravno ravnanje toženca kot njegovo krivdo, ki je ni ugotavljalo z verjetnostjo, kot mu neutemeljeno očita v pritožbi. Njegovo ravnanje je presojalo glede na zahtevano skrbnost poklicnega voznika. Pri presoji malomarnosti je merilo abstraktno; za hudo malomarnost gre pri zanemarjanju skrbnosti, ki se pričakuje od vsakega (abstraktnega, povprečnega človeka), pri odgovornosti strokovnjaka (kar je bil toženec kot poklicni voznik) pa je merilo strožje - profesionalna skrbnost, ki se presoja po pravilih stroke. V tem pogledu je neskrbno ravnanje, ki krši varnostne predpise. S tem ko je toženec kršil cestnoprometne predpise (pravilo prednosti), je ravnal ne le protipravno, ampak tudi hudo malomarno.
ZPrCP člen 3, 3/1, 3/1-7, 105, 105/4, 105/4-4, 107, 107/2,. ZMer-1 člen 9. ZUP člen 80.
vožnja pod vplivom alkohola - indikator - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti
Pritožba v nadaljevanju pravilno ugotavlja, da indikator ni merilna naprava, vendar v posledici nepravilnega razumevanja zakonske ureditve napačno zaključuje, da tudi ni ustrezno tehnično sredstvo. Da se tudi z njim lahko preverja psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa, namreč določa in mu na tak način zagotavlja ustreznost ravno zgoraj navedeni 107. člen ZPrCP, določbi 9. člena ZMer-1 in 7. točke prvega odstavka 3. člena ZPrCP, ki jih povzema pritožba, pa v predmetni zadevi sploh nista pravno relevantni, saj je bil rezultat alkohola v obdolženčevem organizmu ugotovljen z indikatorjem alkohola, do uporabe merilne naprave (etilometra) zaradi obdolženčevega strinjanja z rezultatom preizkusa z indikatorjem alkohola pa sploh ni moglo priti.
Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije (2005) člen 58, 58/4. ZDoh-2 člen 15, 37. ZPIZ-2 člen 144.
jubilejna nagrada - delovna doba pri delodajalcu - bruto in neto znesek
Sodišče prve stopnje je pravilno ugodilo tožničinemu zahtevku iz naslova jubilejne nagrade za 10 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu. Tožnica je bila pri toženi stranki zaposlena od 1. 1. 2011 do 13. 12. 2022. Dejstvo, da je tožena stranka dne 12. 4. 2013 izplačala tožnici jubilejno nagrado za 20 let skupne delovne dobe, ni ovira za priznanje vtoževanega zneska. Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije v 58. členu določa pravico do jubilejne nagrade in glede na to, da je tožnica pri toženi stranki dopolnila 10 let delovne dobe, in sicer 1. 1. 2021, je upravičena do izplačila jubilejne nagrade za 10 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu, ne glede na to, da je bila tožnici leta 2013 že izplačana jubilejna nagrada za 20 let skupne delovne dobe.
V skladu z novejšo sodno prakso navedba, da gre za bruto ali neto znesek, predstavlja konkretizacijo zakonske obveznosti, zato zaradi svoje pojasnilne narave ne sodi v izrek sodbe. Sodišče zato pravilno v izreku ni navedlo, ali gre za bruto ali neto znesek, temveč je tožnici prisodilo celoten znesek jubilejne nagrade. Ali se od prisojenega zneska plačajo davki in prispevki, določajo javnopravno predpisi, ki jih mora pri izplačilu upoštevati plačnik davka (torej delodajalec), pri čemer mora upoštevati naravo plačila, ki izhaja iz sodne odločbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00073297
ZKP člen 285e, 285e/1. ZFU člen 16, 40. ZP-1 člen 58, 58/3, 67, 67/1. ZDavP-2 člen 41. Pravilnik o načinu izvrševanja pooblastil uradnih oseb Finančne uprave Republike Slovenije in označitvi službenih vozil Finančne uprave Republike Slovenije (2015) člen 3.
zahteva za izločitev nedovoljenih dokazov - dokaz iz drugega postopka - davčni inšpekcijski postopek - prekrškovni postopek - privilegij zoper samoobtožbo - osredotočenost suma - izvedba naroka - substanciran dokazni predlog
Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz ustaljenega stališča sodne prakse, po katerem dokazi, pridobljeni v nekazenskih postopkih, ne morejo biti pridobljeni s kršitvijo ZKP, saj organi v nekazenskih postopkih ne delujejo po določbah ZKP. Dokaze, pridobljene v nekazenskih postopkih, je tako treba izločiti iz kazenskega spisa le, če so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
odločitev o pravdnih stroških - odločitev po temelju - pravnomočna odločitev
Ker sta odločitev o glavni stvari (ugotovitev obstoja stvarne služnosti, varstvo služnosti) in odločitev o temelju glede povračila pravdnih stroškov že pravnomočni, z izpodbijanim sklepom pa so bili stroški tožnika (zgolj) odmerjeni, pritožba ne more uspeti z navedbami glede nepravilnosti in nezakonitosti odločitve o glavni stvari, prav tako tudi ne z ugovori glede odločitve, da je toženec dolžan povrniti tožniku njegove stroške postopka.
ZFPPIPP člen 383b, 383b/1, 399, 399/3, 399/4, 399/4-3, 406, 406/1-1. ZPP člen 337, 337/1.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - nesorazmerno prevzemanje obveznosti - zastavna pogodba - posojilo - kršitev obveznosti - ius novorum
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da obstoji ovira za odpust obveznosti iz 399. člena ZFPPIPP, ker je dolžnica s podpisom zastavne pogodbe za najem posojila v višini 196.200,00 EUR prevzela obveznosti, ki so bile nesorazmerne z njenim premoženjskim položajem. Dolžnica dejstev, ki predstavljajo podlago, na katero je sodišče prve stopnje oprlo obstoj zakonske domneve o zlorabi pravice do odpusta obveznosti, v pritožbi ne prereka.
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da ni pogojev za odpust obveznosti tudi iz razloga, ker je dolžnica kršila svoje obveznosti iz 383.b člena ZFPPIPP. Dolžnica v pritožbi ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da se kljub izkazanemu vabilu ni udeležila pripravljalnega naroka in prvega naroka za glavno obravnavo v pravdni zadevi zaradi ugotovitve skupnega premoženja, da svojega izostanka ni opravičila kljub izkazanemu vabilu, kot tudi, da o svojem izostanku ni obvestila niti stečajne upraviteljice.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - elaborat za vpis stavbe
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim vmesnim sklepom, kot ga ureja šesti odstavek 13. člena ZVEtL-1, odločilo, da je osnutek elaborata primerna podlaga za katastrski vpis. Ta presoja zajema pravilnost glede skladnosti z dejanskim stanjem v naravi oziroma tehničnimi pravili priprave elaboratov. Ker sodišče s tem sklepom še ne odloča o pravicah udeležencev na nepremičninah, po ustaljeni sodni praksi pritožnica ne more uspeti s pripombami, ki se nanašajo na vprašanja, povezana z lastništvom nepremičnin. Prav ta cilj pa s pritožbenimi navedbami zasleduje nasprotna udeleženka, ki si prizadeva, da bi sodišče delitev terase opravilo tako, da bi ji pripadala terasa v večji izmeri.
pogoji za prekinitev pravdnega postopka - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod N 115/2022 v teku postopek zaradi postavitve tožnika kot odrasle osebe pod skrbništvo in je skladno z določbo 3. alineje prvega odstavka 206. člena ZPP in določbami DZ pravilno prekinilo postopek.
prenehanje obveznosti s poplačilom - izpolnitev obveznosti solidarnega dolžnika - stroški postopka - izpolnitev obveznosti pred koncem glavne obravnave
Ni sporno, da je bila terjatev plačana s strani enega od solidarnih dolžnikov v mesecu aprilu 2022, in sicer po vložitvi tožbe (dopolnitvijo predloga za izvršbo, ki je bil vložen 26. 11. 2021), in pred izdajo sodbe, ki je bila 17. 3. 2023. Obveznost je prenehala pred izdajo sodbe, zato je bilo treba ob pravilni uporabi materialnega prava (270. člen OZ) sodbo spremeniti tako, da se tožbeni zahtevek zavrne.
Tožeča stranka neutemeljeno zahteva, da se ji povrnejo stroški postopka, češ da je bil predlog za izvršbo potreben in tudi njegova dopolnitev. Če bi tožbo umaknila, potem ko je bila terjatev plačana, bi sodišče to lahko upoštevalo (158. člen ZPP). Tega pa ni storila, čeprav je od plačila do izdaje sodbe preteklo skoraj leto dni. Ker torej ni tako ravnala, je sledila odločitev o tožbenem zahtevku. Ta je sedaj spremenjena, toda ne na podlagi umika tožbe, pač pa na podlagi pritožbe; tožbeni zahtevek je zavrnjen, zato je zavrnjen po načelu uspeha tudi njegov stroškovni del. Pritožbi je bilo zato treba v celoti ugoditi in sodbo spremeniti tako, da se zavrne tožbeni zahtevek s stroškovno posledico vret (4. in 5. alineja 358. člena ZPP).
nasilje v družini - ukrep prepovedi približevanja - prepoved približanja kraju ali določeni osebi
Sodišče prve stopnje je pravilno, najmanj s stopnjo verjetnosti, ugotovilo dejstva o izvajanju nasilja nasprotnega udeleženca v dogodku z dne 7. 8. 2023. Nima prav pritožba, da je šlo za enkratni dogodek, saj je predlagateljica opisovala dogodke od maja 2023 dalje.
Upnik ni v celoti umaknil tožbe, da bi lahko sodišče v celoti ustavilo postopek. V pritožbi utemeljeno navaja, da mu je dolžnik dolgoval 443,63 EUR s pripadki, dne 3. 10. 2023 pa mu je plačal 343,25 EUR. Zato bi moralo sodišče prve stopnje po soglasju dolžnika v skladu z drugim in tretjim odstavkom 188. člena ZPP zgolj delno ustaviti postopek zaradi delnega umika tožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00075027
OZ člen 239, 239/2, 641, 642, 642/1. SPZ člen 67. ZPP člen 22.
spor majhne vrednosti - krajevna pristojnost - nepravočasen ugovor krajevne pristojnosti - podjemna pogodba (pogodba o delu) - poslovna odškodninska odgovornost - predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti - obstoj predpostavk - trditveno in dokazno breme - dejansko stanje
Da s Pogodbo dogovorjena dela (tesarska in krovska dela) niso bila ustrezno opravljena, toženka ne zatrjuje. Če je s podjemno pogodbo dogovorjeno delo izvršeno po določilih pogodbe, ga je naročnik dolžan prevzeti in plačati, kot je bilo dogovorjeno (641. in prvi odstavek 642. člena OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSK00072594
ZPND člen 19, 22č. ZIZ člen 226. URS člen 22. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - kršitev prepovedi - obstoj kršitve - pravica do sodelovanja v postopku - pravica do izjave - pravica do predlaganja in izvedbe dokazov - izrek denarne kazni - pravica do pritožbe
Sodišče prve stopnje je sledilo navedbam predlagateljev, da je prvi nasprotni udeleženec kršil prepoved približevanja dne …. in mu zaradi tega naložilo, da poravna izrečeno denarno kazen. Slednji v pritožbi upravičeno opozarja, da je v postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjevanim kršitvam nasprotoval in za svoje navedbe predlagal določene dokaze (med drugim zaslišanje udeležencev). Prvostopenjsko sodišče je njegova stališča zavrnilo, brez da bi izvedlo predlagane dokaze, prav tako pa ni pojasnilo, zakaj teh dokazov ni izvedlo.
ZPP člen 270, 270/1, 270/1-15, 270/1-20, 270/3, 363, 363/1.
pripombe na izvedensko mnenje - rok za pripombe zoper izvedensko mnenje - predlog za podaljšanje roka - sklep procesnega vodstva - nedovoljena pritožba zoper sklep procesnega vodstva - zavržena pritožba
Sklep o (ne)podaljšanju roka za podajanje pripomb na izvedeni dokaz je sklep procesnega vodstva, zoper katerega po 15. in 20. točki prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 270. člena ZPP ni pritožbe.
priča - povrnitev krivdno povzročenih stroškov - krivdno povzročeni stroški kazenskega postopka - vabilo priči za zaslišanje - vročanje sodnih pisanj - stroški za vročanje pisanj - pooblaščeni vročevalec
Število neuspešnih vročitev, ob dejstvu, da je A. A. vedel za svoj status v tekočem kazenskem postopku (potrdilo o vročitvi) , glede na protispisnost pritožbenega zaključka o nepravilnem ravnanju poštnega uslužbenca, tudi po presoji sodišča druge stopnje izkazuje, da so stroški pooblaščenega vročevalca, odrejenega zaradi pričinega ravnanja, nastali prav po krivdi A. A.
Sicer pa sodišče druge stopnje pripominja, da dolžnost prevzemanja sodnih pisanj za pričo neposredno izhaja že iz določbe tretjega odstavka člena 234 ZKP, sodi pa tudi v domeno temeljne omikanosti posameznika.
Tako pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da glede na številne pripombe, ki jih je podal tožnik zoper izvedensko mnenje v vlogi z dne 8. 11. 2022, sodišče prve stopnje konkretnih razlogov o tem, zakaj je štelo izvedensko mnenje za popolno, oziroma zakaj je zavrnilo dokazni predlog s postavitvijo drugega izvedenca gradbene stroke, ni navedlo. S tem je kršilo načelo kontradiktornosti iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Povečanje višine zavarovane terjatve v tožbenem zahtevku hipotekarne tožbe, ki se po višini ujema z ocenjeno vrednostjo zastavnega predmeta pomeni spremembo vrednosti spornega predmeta zaradi razširitve tožbenega zahtevka, ki predstavlja podlago za odmero dodatne sodne takse.
ZFPPIPP člen 379, 379/4, 379/4-2, 379/4-3, 379/5, 379/6.
končanje stečajnega postopka brez razdelitve stečajne mase upnikom - ugovor upnika - predujem za stroške procesnih dejanj - neplačilo predujma - domneva umika ugovora - umik ugovora
Pritožnik s ponavljanjem dotedanjih navedb z ničemer ne izpodbija pravilnih ugotovitev izpodbijanega sklepa, saj se ne sklicuje na nobenega od razlogov, ki bi se nanašali na zaključke sodišča prve stopnje glede plačila predujma po 379. členu ZFPPIPP in kar bi lahko bilo predmet pritožbene presoje. Določba 379. člena ZFPPIPP je kogentna in je ni mogoče spreminjati s (ponovnim) problematiziranjem dosedanjega poteka stečajnega postopka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00073274
KZ-1 člen 48a, 51, 51/2, 51/2-2, 73, 73/2, 308, 308/2, 308/3, 308/8. ZKP člen 285c, 285č, 330.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - priznanje krivde - uporaba omilitvenih določil - izgon tujca iz države - obligatornost izreka stranske kazni - odvzem predmeta
Čeravno je obdolženi po poklicu šofer oziroma taksist z uradno registrirano dejavnostjo, to nikakor ne pomeni, da lahko s prevozi potnikov na območju EU kot sostorilec soprispeva k izvrševanju kriminalnega početja. V nasprotnem bi namreč nezakonite prevoze migrantov v in po območju EU legitimno izvajali izključno šoferji oziroma taksisti z ustrezno registrirano dejavnostjo.