CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00075027
OZ člen 239, 239/2, 641, 642, 642/1. SPZ člen 67. ZPP člen 22.
spor majhne vrednosti - krajevna pristojnost - nepravočasen ugovor krajevne pristojnosti - podjemna pogodba (pogodba o delu) - poslovna odškodninska odgovornost - predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti - obstoj predpostavk - trditveno in dokazno breme - dejansko stanje
Da s Pogodbo dogovorjena dela (tesarska in krovska dela) niso bila ustrezno opravljena, toženka ne zatrjuje. Če je s podjemno pogodbo dogovorjeno delo izvršeno po določilih pogodbe, ga je naročnik dolžan prevzeti in plačati, kot je bilo dogovorjeno (641. in prvi odstavek 642. člena OZ).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00073274
KZ-1 člen 48a, 51, 51/2, 51/2-2, 73, 73/2, 308, 308/2, 308/3, 308/8. ZKP člen 285c, 285č, 330.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - priznanje krivde - uporaba omilitvenih določil - izgon tujca iz države - obligatornost izreka stranske kazni - odvzem predmeta
Čeravno je obdolženi po poklicu šofer oziroma taksist z uradno registrirano dejavnostjo, to nikakor ne pomeni, da lahko s prevozi potnikov na območju EU kot sostorilec soprispeva k izvrševanju kriminalnega početja. V nasprotnem bi namreč nezakonite prevoze migrantov v in po območju EU legitimno izvajali izključno šoferji oziroma taksisti z ustrezno registrirano dejavnostjo.
ZFPPIPP člen 379, 379/4, 379/4-2, 379/4-3, 379/5, 379/6.
končanje stečajnega postopka brez razdelitve stečajne mase upnikom - ugovor upnika - predujem za stroške procesnih dejanj - neplačilo predujma - domneva umika ugovora - umik ugovora
Pritožnik s ponavljanjem dotedanjih navedb z ničemer ne izpodbija pravilnih ugotovitev izpodbijanega sklepa, saj se ne sklicuje na nobenega od razlogov, ki bi se nanašali na zaključke sodišča prve stopnje glede plačila predujma po 379. členu ZFPPIPP in kar bi lahko bilo predmet pritožbene presoje. Določba 379. člena ZFPPIPP je kogentna in je ni mogoče spreminjati s (ponovnim) problematiziranjem dosedanjega poteka stečajnega postopka.
nasilje v družini - ukrep prepovedi približevanja - prepoved približanja kraju ali določeni osebi
Sodišče prve stopnje je pravilno, najmanj s stopnjo verjetnosti, ugotovilo dejstva o izvajanju nasilja nasprotnega udeleženca v dogodku z dne 7. 8. 2023. Nima prav pritožba, da je šlo za enkratni dogodek, saj je predlagateljica opisovala dogodke od maja 2023 dalje.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - misija - ustrezna trditvena podlaga - dokazna ocena vseh dokazov
Zmotno pritožba izpostavlja, da bi sodišče prve stopnje moralo večjo težo pokloniti listinski dokumentaciji (načrtom dela, poročilom in evidencam obremenjenosti) in preizkusiti njeno verodostojnost in da zgolj zaslišanje tožnika in njegovih prič ne more imeti zadostne oziroma višje dokazne moči. Sodišče prve stopnje je namreč jasno in natančno obrazložilo, da listinski dokumentaciji (predvsem evidencam) ni sledilo, ker sta priči C. C. in E. E. potrdili izpoved tožnika, da evidence ne odražajo dejanskega stanja, in da so jih podpisovali, ker so jih morali.
Povečanje višine zavarovane terjatve v tožbenem zahtevku hipotekarne tožbe, ki se po višini ujema z ocenjeno vrednostjo zastavnega predmeta pomeni spremembo vrednosti spornega predmeta zaradi razširitve tožbenega zahtevka, ki predstavlja podlago za odmero dodatne sodne takse.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSK00072594
ZPND člen 19, 22č. ZIZ člen 226. URS člen 22. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - kršitev prepovedi - obstoj kršitve - pravica do sodelovanja v postopku - pravica do izjave - pravica do predlaganja in izvedbe dokazov - izrek denarne kazni - pravica do pritožbe
Sodišče prve stopnje je sledilo navedbam predlagateljev, da je prvi nasprotni udeleženec kršil prepoved približevanja dne …. in mu zaradi tega naložilo, da poravna izrečeno denarno kazen. Slednji v pritožbi upravičeno opozarja, da je v postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjevanim kršitvam nasprotoval in za svoje navedbe predlagal določene dokaze (med drugim zaslišanje udeležencev). Prvostopenjsko sodišče je njegova stališča zavrnilo, brez da bi izvedlo predlagane dokaze, prav tako pa ni pojasnilo, zakaj teh dokazov ni izvedlo.
priča - povrnitev krivdno povzročenih stroškov - krivdno povzročeni stroški kazenskega postopka - vabilo priči za zaslišanje - vročanje sodnih pisanj - stroški za vročanje pisanj - pooblaščeni vročevalec
Število neuspešnih vročitev, ob dejstvu, da je A. A. vedel za svoj status v tekočem kazenskem postopku (potrdilo o vročitvi) , glede na protispisnost pritožbenega zaključka o nepravilnem ravnanju poštnega uslužbenca, tudi po presoji sodišča druge stopnje izkazuje, da so stroški pooblaščenega vročevalca, odrejenega zaradi pričinega ravnanja, nastali prav po krivdi A. A.
Sicer pa sodišče druge stopnje pripominja, da dolžnost prevzemanja sodnih pisanj za pričo neposredno izhaja že iz določbe tretjega odstavka člena 234 ZKP, sodi pa tudi v domeno temeljne omikanosti posameznika.
prenehanje obveznosti s poplačilom - izpolnitev obveznosti solidarnega dolžnika - stroški postopka - izpolnitev obveznosti pred koncem glavne obravnave
Ni sporno, da je bila terjatev plačana s strani enega od solidarnih dolžnikov v mesecu aprilu 2022, in sicer po vložitvi tožbe (dopolnitvijo predloga za izvršbo, ki je bil vložen 26. 11. 2021), in pred izdajo sodbe, ki je bila 17. 3. 2023. Obveznost je prenehala pred izdajo sodbe, zato je bilo treba ob pravilni uporabi materialnega prava (270. člen OZ) sodbo spremeniti tako, da se tožbeni zahtevek zavrne.
Tožeča stranka neutemeljeno zahteva, da se ji povrnejo stroški postopka, češ da je bil predlog za izvršbo potreben in tudi njegova dopolnitev. Če bi tožbo umaknila, potem ko je bila terjatev plačana, bi sodišče to lahko upoštevalo (158. člen ZPP). Tega pa ni storila, čeprav je od plačila do izdaje sodbe preteklo skoraj leto dni. Ker torej ni tako ravnala, je sledila odločitev o tožbenem zahtevku. Ta je sedaj spremenjena, toda ne na podlagi umika tožbe, pač pa na podlagi pritožbe; tožbeni zahtevek je zavrnjen, zato je zavrnjen po načelu uspeha tudi njegov stroškovni del. Pritožbi je bilo zato treba v celoti ugoditi in sodbo spremeniti tako, da se zavrne tožbeni zahtevek s stroškovno posledico vret (4. in 5. alineja 358. člena ZPP).
Enajsti odstavek 56. člena ZSV ne ureja prenehanja delovnega razmerja direktorja oziroma prenehanja (veljavnosti) njegove pogodbe o zaposlitvi, ampak le (imenovanje in) razrešitev direktorja s strani ministra. Direktor je kot poslovna oseba v dvojem razmerju z zavodom (centrom za socialno delo), in sicer na eni strani v korporacijskem razmerju, ki je prenehalo z razrešitvijo, in na drugi strani delovnopravnem. Slednje razmerje lahko preneha le na enega od načinov, ki jih določa ZDR-1.
Glede na to, da ZSV primera (načina) prenehanja pogodbe o zaposlitvi ne določa, je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da je tožnici z razrešitvijo, ki je vplivala na korporacijsko razmerje, prenehalo tudi delovno razmerje.
ZPP člen 155, 155/1, 163, 163/4. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2.
nagrada za delo odvetnika - potrebni pravdni stroški - plačilo odvetniških storitev - stroški začasnega zastopnika - vrednost spornega predmeta - odvetniška tarifa
Ker je šesto tožena stranka upravičena zgolj do povrnitve stroškov, ki so za pravdo potrebni, je potrebno pri presoji, ali je izpolnjen objektivni kriterij potrebnosti, izhajati iz vsebine konkretne pritožbe in odgovora nanjo, in ne zgolj iz dejstva, da je začasni zastopnik opravil storitev, kot se to trdi v odgovoru na pritožbo.
ZIZ člen 24. ZPP člen 80, 316, 318, 318/1, 339, 339/2, 339/2-7, 355.
zamudna sodba - časovne meje pravnomočnosti - potek roka za odgovor na tožbo - objektivne in subjektivne meje pravnomočnosti - univerzalno pravno nasledstvo - smrt toženca - razveljavitev zamudne sodbe
Ne glede na to, kdaj sodišče prve stopnje izda zamudno sodbo, so časovne meje pravnomočnosti vezane na dan izteka roka za odgovor na tožbo. Sodba z dne 9.2.2023 tako zajema objektivne in subjektivne učinke pravnomočnosti na dan 15.8.2021 (pričetek teka roka 9.7.2021, upoštevaje prekinitev teka procesnih rokov zaradi poletnega poslovanja). Tega dne je toženec A. A. bil še živ. Pravila o univerzalnem pravnem nasledstvu, ki zajemajo tako procesna kot materialnopravna upravičenja, prično učinkovati s smrtjo, kar je v danem primeru dne 25.11.2021, ko je navedeni toženec umrl. Iz navedenih razlogov v navedenih okoliščinah torej sodišče prve stopnje ne sme izdati zamudne sodbe, v kateri so kot toženci navedeni njegovi univerzalni pravni nasledniki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00075766
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1. ZOdv člen 17, 17/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 2, 2/2, 2/3.
spor majhne vrednosti - plačilo odvetniških storitev - naročilo storitev - sestava pogodbe - predpogodba za sklenitev prodajne pogodbe - zaslišanje le ene stranke - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da toženka ni dolžna plačati za pripravo osnutka predpogodbe, ker te storitve tožniku ni naročila.
Zaslišanje samo ene od strank lahko predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, in sicer takrat, kadar je zaslišanje samo ene od strank kršitev pravice do dokaza, ki je sestavni del pravice do izjave pred sodiščem. Vendar takšna kršitev v tem postopku ni podana.
Pisna odpoved pogodbe o zaposlitvi po vročitvi veže obe pogodbeni stranki. Stranki lahko le s sporazumom odpravita učinke enostranske odpovedi. Toženka se učinkom vročene odpovedi - kot enostranske pisne izjave o prenehanju pogodbe o zaposlitvi - torej ni mogla izogniti zgolj s tem, da je tožnici poslala dopis.
Kadar je o odpovedi pogodbe o zaposlitvi že sprožen spor pred sodiščem, lahko stranki sporazumno odpravita učinke enostranske odpovedi le ob hkratnem upoštevanju veljavnih postopkovnih določb, sicer mora sodišče v skladu z 2. členom ZPP o vloženi tožbi oziroma o tožbenem zahtevku odločiti. Ker gre za spor o zakonitosti odpovedi, zgolj preklic odpovedi s strani delodajalca ne pomeni izpolnitve tožbenega zahtevka. Glede na določbe ZPP, ki jih je v takem primeru treba upoštevati, se lahko spor konča na podlagi pripoznave zahtevka s strani toženke, ki hkrati pomeni tudi pripoznavo nezakonitosti odpovedi (316. člen ZPP), ali pa na podlagi sklenjene sodne poravnave (306. člen ZPP), seveda pa lahko delavec ob soglasju nasprotne stranke umakne tožbo (188. člen ZPP).
Tožnica je po prejemu preklica izredne odpovedi z vlogo 15. 2. 2022 umaknila tožbo. Šele s tem je prišlo do soglasja volj med strankama oziroma je bil sklenjen dogovor o prenehanju veljavnosti (prve) izredne odpovedi. To pa pomeni, da tožnici toženka v odpovedi neutemeljeno očita neopravičeno odsotnost z dela (in neobveščanje) po 1. 2. 2022 (tožnica je bila od 18. 11. 2021 do 31. 1. 2022 v bolniškem staležu). Dne 1. 2. 2022 tožnica ni bila dolžna toženke obveščati o razlogih za odsotnost niti se vrniti na delo. To nenazadnje priznava sama toženka v pritožbi z navedbami, da bi se morala tožnica na delo vrniti vsaj 16. 2. 2022. Tega dne pa je toženka že začela s postopkom (druge) odpovedi; v vabilu na zagovor z dne 16. 2. 2022 ji je za nazaj očitala, da se je bila dolžna vrniti na delo po poteku bolniškega staleža 31. 1. 2022. Takšen očitek ni utemeljen oziroma s tem ni podan zakonsko določeni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja na podlagi te odpovedi in s tem povezanemu zahtevku za reintegracijo ter reparacijo utemeljeno ugodilo.
odločitev o pravdnih stroških - odločitev po temelju - pravnomočna odločitev
Ker sta odločitev o glavni stvari (ugotovitev obstoja stvarne služnosti, varstvo služnosti) in odločitev o temelju glede povračila pravdnih stroškov že pravnomočni, z izpodbijanim sklepom pa so bili stroški tožnika (zgolj) odmerjeni, pritožba ne more uspeti z navedbami glede nepravilnosti in nezakonitosti odločitve o glavni stvari, prav tako tudi ne z ugovori glede odločitve, da je toženec dolžan povrniti tožniku njegove stroške postopka.
ZPP člen 214, 214/2. ZGD-1 člen 270. ZPPOGD člen 4.
razlika v plači - uspešnost poslovanja - stimulacija - direktor - priznana dejstva - sprememba izpodbijane sodbe
Pravno podlago za odločitev predstavlja 6. člen pogodbe o zaposlitvi, ki je skladna s 4. členom ZPPOGD, ki določa, da je direktor upravičen do plače in tudi spremenljivega dela plačila za uspešnost poslovanja ter pogoje za izplačilo tega prejemka. Spremenljiv prejemek tožnika je bil torej predviden v pogodbi o zaposlitvi in njegova višina je bila omejena na 10 % izplačanih osnovnih plač direktorja v poslovnem letu, kar je v skladu z zakonsko omejitvijo, sicer pa se je tožena stranka obvezala izplačati stimulacijo za uspešnost poslovanja tudi s Sporazumom o razrešitvi direktorja, razvezi pogodbe o zaposlitvi in ureditvi medsebojnih razmerij.
ZDR-1 člen 155, 158, 158/3, 158/4. ZObr člen 97f, 97f/2, 97f/4, 97f/5. ZSSloV člen 53. ZPP člen 215.
dnevni počitek - odškodnina - vojak - misija
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik v času, ko je delo opravljal na način šest ur dela, šest ur pripravljenosti in šest ur počitka, opravil več ur dela, ko bi izrabil dnevni počitek, saj je v pripravljenosti opravljal delo (ves čas pripravljenosti), s tem pa ni imel možnosti v celoti izrabiti dnevnega počitka.
V skladu s prvim odstavkom 355. člena ZKP sme sodišče sodbo opreti le na dejstva in dokaze, ki so bili pretreseni na glavni obravnavi. Ker sodišče na glavni obravnavi ni prebralo Poročila o toksikološki preiskavi in se obtoženi o tem dokazu ni mogel izjasniti, na ta dokaz pa je oprlo odločbo o izreku varnostnega ukrepa odvzem vozniškega dovoljenja, je zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 355. člena ZKP. Vzroki za izrek tega varnostnega ukrepa morajo biti trajne narave, kar pomeni, da se pri presoji voznikove sposobnosti za varno vožnjo upoštevajo njegove osebne lastnosti in okoliščine, ki kažejo na storilčev ustaljen način ravnanja v cestnem prometu, zaradi katerega ga je potrebno izločiti iz prometa kot nevarnega voznika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00075810
OZ člen 285, 285/1, 619, 642, 642/3. ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - izpolnitev naročila - delna izpolnitev pogodbe - pravica do plačila za delo - sklepčnost tožbe
OZ ne vsebuje izrecne določbe o tem, kdaj pridobi podjemnik pravico do plačila. Drži, da jo sodna praksa izpeljuje iz osrednje značilnosti podjemnikove storitvene obveznosti kot obligacije rezultata. Podjemnik ne pridobi pravice do plačila za opravljen posel le z dokončanjem posla, temveč z izročitvijo posla naročniku oziroma, ko mu omogoči, da opravljeni posel uporabi za namen, zaradi katerega je sklenil podjemno pogodbo. Posel je opravljen, če je naročnik prevzel izvršeno delo. To pomeni, da ga je potrdil (tretji odstavek 642. člena OZ) ali prevzem zavrnil brez utemeljenega razloga.
Sklepčnost tožbe je materialnopravna predpostavka za utemeljenost tožbenega zahtevka, ki pomeni, da iz dejstev, navedenih v tožbi, izhaja v zahtevku zatrjevana pravna posledica. Bistveni element sklepčnosti je logična povezanost tožbenega zahtevka s tožbenimi trditvami. Za sklepčnost tožbe pri podjemni pogodbi na podlagi 619. člena OZ zadošča, da tožeča stranka navede, da ji je tožena stranka naročila opravo določenega posla, da je tožeča stranka posel opravila in da tožena stranka ni izpolnila zaveze o plačilu.
Ker tožeča stranka plačila za neizvedena dela ne vtožuje, pač pa zahteva le plačilo za izvedena in tožencu izročena pogodbena dela, tožena stranka pa je delno izpolnitev brez ugovorov o napakah in napačni izpolnitvi sprejela, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je tožena stranka dolžna plačati tudi izvedena, prevzeta, a še neplačana dela.
Kolektivna pogodba za poklicne novinarje (1991) člen 33, 33/1, 33/1-4, 33/2. ZRTVS-1 člen 21, 21/1, 21/3.
kolektivni delovni spor - kršitev kolektivne pogodbe - aktivna legitimacija
Za odločitev je bistveno, da v primeru imenovanja urednika uredništva za nove medije oziroma katerega koli drugega urednika ZRTVS-1 ne določa ne soglasja ne mnenja. To pa pomeni, da neskladnost z zakonom ni podana.