ZST-1 člen 19, 19/1, 19/2, 30, 30/1. ZGD-1 člen 390.
izpodbijanje skupščinskega sklepa - sklep o uporabi bilančnega dobička - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - prosti preudarek sodišča
Glede določitve vrednosti spornega predmeta v zvezi z uveljavljanjem neveljavnosti skupščinskih sklepov ZPP nima posebnih določb, skladno z določbami 19. do 29. člena ZST-1 pa se vrednost spornega predmeta določa po prostem preudarku ob upoštevanju vseh okoliščin posameznega primera, predvsem obsega in pomena predmeta ter premoženja in dohodkov strank (prvi odstavek 30. člena ZST-1).
S tem v zvezi se pritožnica sklicuje na svoj ekonomski interes in trdi, da se vrednost spora določa po ekonomski pomembnosti spora zanjo, kar se vrednoti po odstotku udeležbe tožnice v toženki, pomnoženo s celotno vrednostjo skupščinskega sklepa. Vendar sporov v zvezi z izpodbijanjem veljavnosti sklepov skupščine delniške družbe ne gre uvrščati med premoženjske spore in v tej zadevi ni mogoče govoriti o ekonomskem interesu zgolj tožnice. Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz stališča, da odločitev o neveljavnosti skupščinskega sklepa v tej zadevi velja za vse delničarje, tudi za tiste, ki v postopku niso udeleženi in se zato vrednost spornega predmeta ne more določiti izključno glede na vrednost delnic, ki jih ima tožeča stranka.
ZDR-1 člen 155, 158, 158/3, 158/4. ZObr člen 97f, 97f/2, 97f/4, 97f/5. ZSSloV člen 53. ZPP člen 215.
dnevni počitek - odškodnina - vojak - misija
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik v času, ko je delo opravljal na način šest ur dela, šest ur pripravljenosti in šest ur počitka, opravil več ur dela, ko bi izrabil dnevni počitek, saj je v pripravljenosti opravljal delo (ves čas pripravljenosti), s tem pa ni imel možnosti v celoti izrabiti dnevnega počitka.
nasilje v družini - ukrep prepovedi približevanja - prepoved približanja kraju ali določeni osebi
Sodišče prve stopnje je pravilno, najmanj s stopnjo verjetnosti, ugotovilo dejstva o izvajanju nasilja nasprotnega udeleženca v dogodku z dne 7. 8. 2023. Nima prav pritožba, da je šlo za enkratni dogodek, saj je predlagateljica opisovala dogodke od maja 2023 dalje.
priča - povrnitev krivdno povzročenih stroškov - krivdno povzročeni stroški kazenskega postopka - vabilo priči za zaslišanje - vročanje sodnih pisanj - stroški za vročanje pisanj - pooblaščeni vročevalec
Število neuspešnih vročitev, ob dejstvu, da je A. A. vedel za svoj status v tekočem kazenskem postopku (potrdilo o vročitvi) , glede na protispisnost pritožbenega zaključka o nepravilnem ravnanju poštnega uslužbenca, tudi po presoji sodišča druge stopnje izkazuje, da so stroški pooblaščenega vročevalca, odrejenega zaradi pričinega ravnanja, nastali prav po krivdi A. A.
Sicer pa sodišče druge stopnje pripominja, da dolžnost prevzemanja sodnih pisanj za pričo neposredno izhaja že iz določbe tretjega odstavka člena 234 ZKP, sodi pa tudi v domeno temeljne omikanosti posameznika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSM00074834
ZFPPIPP člen 34, 35, 38, 38/1, 42, 44, 44/1, 44/1-3, 44/2, 427, 427/1, 427/1-2. ZPP člen 236a. ZGD-1 člen 8, 263.
izbris družbe brez likvidacije - huda malomarnost - skrbnost povprečnega človeka - skrbnost strokovnjaka - spregled pravne osebnosti - odškodninska odgovornost organa vodenja ali nadzora - višina denarne odškodnine - poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja - predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije
V tej zvezi sodišče druge stopnje potrjuje zaključek sodišča prve stopnje, da toženec v obdobju od 20. 7. 2017, ko je bil seznanjen s terjatvijo tožnice na podlagi pravnomočne delne zamudne sodbe Okrožnega sodišča na Ptuju I Pg 5/2017 z dne 25. 5. 2017, do 15. 11. 2017, ko je bila družba A. d.o.o. izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije (2. točka prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP), namenoma oziroma z hudo malomarnostjo ravnal v nasprotju s 34. členom ZFPPIPP ter ni pravočasno opravil dejanj iz 38. člena ZFPPIPP. Sodna praksa je namreč zavzela enotno stališče, da je huda malomarnost podana takrat, ko je iz okoliščin primera mogoče sklepati, da bi toženec na dolžno ravnanje moral sklepati že z nižjo stopnjo skrbnosti, ne torej strokovnjaka ampak povprečnega človeka, ki bi mu bil zaupan nadzor nad takšnim gospodarskim subjektom.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00072942
ZKP člen 506, 506/4. KZ-1 člen 61.
preklic pogojne obsodbe - postopek za preklic pogojne obsodbe - neplačilo obveznosti
Takšne okoliščine, ki so omogočale vsaj delno poplačilo dolgovanega zneska, je prvostopenjsko sodišče na strani obsojenca ugotovilo od pravnomočnosti sodbe pa vse do poteka roka za izpolnitev posebnega pogoja, pri čemer je obsojenec tudi na naroku, na katerem je bil zaslišan, zatrjeval, da bo dolg po delih poravnal in kot prvi datum vračila obroka navajal 18. 3. 2023. Vendar iz teh obljub ni bilo nič in so bile zavajajoče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00075766
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1. ZOdv člen 17, 17/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 2, 2/2, 2/3.
spor majhne vrednosti - plačilo odvetniških storitev - naročilo storitev - sestava pogodbe - predpogodba za sklenitev prodajne pogodbe - zaslišanje le ene stranke - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da toženka ni dolžna plačati za pripravo osnutka predpogodbe, ker te storitve tožniku ni naročila.
Zaslišanje samo ene od strank lahko predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, in sicer takrat, kadar je zaslišanje samo ene od strank kršitev pravice do dokaza, ki je sestavni del pravice do izjave pred sodiščem. Vendar takšna kršitev v tem postopku ni podana.
Pisna odpoved pogodbe o zaposlitvi po vročitvi veže obe pogodbeni stranki. Stranki lahko le s sporazumom odpravita učinke enostranske odpovedi. Toženka se učinkom vročene odpovedi - kot enostranske pisne izjave o prenehanju pogodbe o zaposlitvi - torej ni mogla izogniti zgolj s tem, da je tožnici poslala dopis.
Kadar je o odpovedi pogodbe o zaposlitvi že sprožen spor pred sodiščem, lahko stranki sporazumno odpravita učinke enostranske odpovedi le ob hkratnem upoštevanju veljavnih postopkovnih določb, sicer mora sodišče v skladu z 2. členom ZPP o vloženi tožbi oziroma o tožbenem zahtevku odločiti. Ker gre za spor o zakonitosti odpovedi, zgolj preklic odpovedi s strani delodajalca ne pomeni izpolnitve tožbenega zahtevka. Glede na določbe ZPP, ki jih je v takem primeru treba upoštevati, se lahko spor konča na podlagi pripoznave zahtevka s strani toženke, ki hkrati pomeni tudi pripoznavo nezakonitosti odpovedi (316. člen ZPP), ali pa na podlagi sklenjene sodne poravnave (306. člen ZPP), seveda pa lahko delavec ob soglasju nasprotne stranke umakne tožbo (188. člen ZPP).
Tožnica je po prejemu preklica izredne odpovedi z vlogo 15. 2. 2022 umaknila tožbo. Šele s tem je prišlo do soglasja volj med strankama oziroma je bil sklenjen dogovor o prenehanju veljavnosti (prve) izredne odpovedi. To pa pomeni, da tožnici toženka v odpovedi neutemeljeno očita neopravičeno odsotnost z dela (in neobveščanje) po 1. 2. 2022 (tožnica je bila od 18. 11. 2021 do 31. 1. 2022 v bolniškem staležu). Dne 1. 2. 2022 tožnica ni bila dolžna toženke obveščati o razlogih za odsotnost niti se vrniti na delo. To nenazadnje priznava sama toženka v pritožbi z navedbami, da bi se morala tožnica na delo vrniti vsaj 16. 2. 2022. Tega dne pa je toženka že začela s postopkom (druge) odpovedi; v vabilu na zagovor z dne 16. 2. 2022 ji je za nazaj očitala, da se je bila dolžna vrniti na delo po poteku bolniškega staleža 31. 1. 2022. Takšen očitek ni utemeljen oziroma s tem ni podan zakonsko določeni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja na podlagi te odpovedi in s tem povezanemu zahtevku za reintegracijo ter reparacijo utemeljeno ugodilo.
sodna taksa - pravica do vrnitve takse - vračilo plačane sodne takse - postopki zaradi insolventnosti - pritožba zoper sklep o končanju stečajnega postopka - uspeh s pritožbo
Nobenega razumnega razloga ni najti za razlago, po kateri bi pravica do vračila sodne takse po tretjem odstavku 36. člena ZST-1 veljala za stranke v vseh sodnih postopkih, razen za stranke insolvenčnih postopkov.
Namen tretjega odstavka 36. člena ZST-1 je vzpostavitev mehanizma, ki stranki (kateregakoli) sodnega postopka omogoča, da se s pravnimi sredstvi zoperstavi morebitni nepravilni odločitvi sodišča, ob tem pa ne trpi finančnih posledic, v kolikor je njena pritožba utemeljena oziroma ji pritožbeno sodišče pritrdi.
ZPrCP člen 3, 3/1, 3/1-7, 105, 105/4, 105/4-4, 107, 107/2,. ZMer-1 člen 9. ZUP člen 80.
vožnja pod vplivom alkohola - indikator - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti
Pritožba v nadaljevanju pravilno ugotavlja, da indikator ni merilna naprava, vendar v posledici nepravilnega razumevanja zakonske ureditve napačno zaključuje, da tudi ni ustrezno tehnično sredstvo. Da se tudi z njim lahko preverja psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa, namreč določa in mu na tak način zagotavlja ustreznost ravno zgoraj navedeni 107. člen ZPrCP, določbi 9. člena ZMer-1 in 7. točke prvega odstavka 3. člena ZPrCP, ki jih povzema pritožba, pa v predmetni zadevi sploh nista pravno relevantni, saj je bil rezultat alkohola v obdolženčevem organizmu ugotovljen z indikatorjem alkohola, do uporabe merilne naprave (etilometra) zaradi obdolženčevega strinjanja z rezultatom preizkusa z indikatorjem alkohola pa sploh ni moglo priti.
ZFPPIPP člen 389, 389/1, 389/2, 389/3. ZIZ člen 101, 102.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - zaseg denarnega dobroimetja na dolžnikovih denarnih računih - posebna pravila o stečajni masi - preveč plačana dohodnina - akontacija dohodnine
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da v skladu s prvim odstavkom 389. člena ZFPPIPP spadajo v stečajno maso v postopku osebnega stečaja poleg premoženja iz drugega odstavka 224. člena ZFPPIPP tudi plača in drugi prejemki, ki jih dolžnik pridobi med postopkom osebnega stečaja, razen prejemkov, ki so po tem zakonu izvzeti iz stečajne mase ali spadajo v stečajno maso v omejenem znesku. Pravilno je tudi ugotovilo, da vrnjena akontacija dohodnine ni prejemek, ki bi bil izvzet iz stečajne mase po drugem odstavku 389. člena ZFPPIPP. Zmotno pa je zaključilo, da za navedeni prejemek ni predpisanih omejitev, ki so navedene v tretjem odstavku 389. člena ZFPPIPP. Znesek vrnjene dohodnine namreč predstavlja del plače, za katerega se je izkazalo, da je bil dolžniku kot akontacija dohodnine odtegnjen v previsokem znesku. V kolikor dolžniku tekom stečajnega postopka ob izterjavi njegovih stalnih prejemkov oziroma zasegu denarnega dobroimetja na njegovem denarnem računu ni ostal znesek denarnih sredstev, ki je naveden v tretjem odstavku 389. člena ZFPPIPP (določen v 102. členu ZIZ), je upravičen do manjkajoče razlike, ki se poplača iz zneska preveč plačane dohodnine.
Kolektivna pogodba za poklicne novinarje (1991) člen 33, 33/1, 33/1-4, 33/2. ZRTVS-1 člen 21, 21/1, 21/3.
kolektivni delovni spor - kršitev kolektivne pogodbe - aktivna legitimacija
Za odločitev je bistveno, da v primeru imenovanja urednika uredništva za nove medije oziroma katerega koli drugega urednika ZRTVS-1 ne določa ne soglasja ne mnenja. To pa pomeni, da neskladnost z zakonom ni podana.
Izkazan je zaključek, da sta bila otroka v domačem okolju tako ogrožena, da je bilo treba nemudoma zavarovati njune koristi oziroma urediti njun položaj. Sodišče prve stopnje je ob strokovni pomoči CSD raziskalo ključna dejstva in v zvezi s tem sprejelo ustrezno odločitev. Z minimiziranjem in opravičevanjem posameznih okoliščin (na primer glede posedovanja puške, ki naj bi bila zgolj zračna puška; z navajanjem, da je sedaj domače stanovanje v boljšem stanju, ...) prvi nasprotni udeleženec ne uspe.
odločanje o ugovoru zoper sklep o izvršbi - vročitev odgovora na ugovor dolžniku - določljivost roka - pravna varnost dolžnika - dolžnikova pravica do izjave - odlog izvršbe na predlog dolžnika - dom dolžnika
Upnik je v odgovoru na ugovor predložil obračune pogodbenih obresti, ki so del strukturirane terjatve po neposredno izvršljivem notarskem zapisu in od pravilnosti višine katerih je odvisna pravilnost višine celotne izterjatvane terjatve. Ker je upnik v odgovoru na ugovor tako podal pravno pomembne trditve in dokaze za odločitev v tej zadevi, bi sodišče prve stopnje odgovor na ugovor skupaj s prilogami moralo vročiti dolžnikom v izjavo z določitvijo primernega roka, v katerem lahko to storijo. Brez določitve roka namreč dolžniki niso imeli nikakršne pravne varnosti, do kdaj bo podano izjavo sodišče prve stopnje še upoštevalo. S tem je pri dolžnikih najmanj vzbudilo dvom, ali bo njihova izjava pravno učinkovita oziroma ali jo bo sodišče prve stopnje upoštevalo pri svoji odločitvi. Dolžnikom tako ni mogoče očitati, da izjave, ki so jo sicer imeli pravico podati, niso podali in višine spornih obresti ni mogoče šteti za neprerekana dejstva.
Življenjsko je vsekakor sprejemljivo, da lahko živi posameznik in njegova družina tudi na dveh naslovih in oba prostora pojmuje kot svoj dom ali pa kot dom prične pojmovati nek drug prostor. V dani zadevi je razvidno, da potencialno obstajata še dva naslova, kjer bi lahko živela dolžnica z mladoletnima otrokoma, dolžniki pa z ničemer ne utemeljijo, zakaj ne bi mogli živeti na enem od teh naslovov. Ker navedenega dolžniki niso storili, po povedanem sploh niso trdili, da gre za njihov edini dom.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00073297
ZKP člen 285e, 285e/1. ZFU člen 16, 40. ZP-1 člen 58, 58/3, 67, 67/1. ZDavP-2 člen 41. Pravilnik o načinu izvrševanja pooblastil uradnih oseb Finančne uprave Republike Slovenije in označitvi službenih vozil Finančne uprave Republike Slovenije (2015) člen 3.
zahteva za izločitev nedovoljenih dokazov - dokaz iz drugega postopka - davčni inšpekcijski postopek - prekrškovni postopek - privilegij zoper samoobtožbo - osredotočenost suma - izvedba naroka - substanciran dokazni predlog
Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz ustaljenega stališča sodne prakse, po katerem dokazi, pridobljeni v nekazenskih postopkih, ne morejo biti pridobljeni s kršitvijo ZKP, saj organi v nekazenskih postopkih ne delujejo po določbah ZKP. Dokaze, pridobljene v nekazenskih postopkih, je tako treba izločiti iz kazenskega spisa le, če so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
ZIZ člen 24. ZPP člen 80, 316, 318, 318/1, 339, 339/2, 339/2-7, 355.
zamudna sodba - časovne meje pravnomočnosti - potek roka za odgovor na tožbo - objektivne in subjektivne meje pravnomočnosti - univerzalno pravno nasledstvo - smrt toženca - razveljavitev zamudne sodbe
Ne glede na to, kdaj sodišče prve stopnje izda zamudno sodbo, so časovne meje pravnomočnosti vezane na dan izteka roka za odgovor na tožbo. Sodba z dne 9.2.2023 tako zajema objektivne in subjektivne učinke pravnomočnosti na dan 15.8.2021 (pričetek teka roka 9.7.2021, upoštevaje prekinitev teka procesnih rokov zaradi poletnega poslovanja). Tega dne je toženec A. A. bil še živ. Pravila o univerzalnem pravnem nasledstvu, ki zajemajo tako procesna kot materialnopravna upravičenja, prično učinkovati s smrtjo, kar je v danem primeru dne 25.11.2021, ko je navedeni toženec umrl. Iz navedenih razlogov v navedenih okoliščinah torej sodišče prve stopnje ne sme izdati zamudne sodbe, v kateri so kot toženci navedeni njegovi univerzalni pravni nasledniki.
izvršba za izterjavo nedenarne terjatve - ugovor po izteku roka - prenehanje terjatve - statusno preoblikovanje družbe - formalno statusno preoblikovanje - identiteta pravne osebe - pravica družbenika do vpogleda - izvršilni naslov - sodna praksa kot pravni vir
Dolžnikov ugovor v bistvenem temelji na navedbah, da je zaradi preoblikovanja družbe z omejeno odgovornostjo v delniško družbo upnik izgubil položaj družbenika, s tem pa tudi članske pravice, med katere sodi pravica do informacij in vpogleda v dokumentacijo. Sodišče je te navedbe pravilno zavrnilo kot neutemeljene. Pri spremembi d.o.o. v d.d. gre za formalno statusno preoblikovanje oziroma za spremembo pravnoorganizacijske oblike družbe. Prvotni d.o.o. ob tem ne preneha in se d.d. ne ustanovi na novo, temveč je d.o.o. od učinkovanja statusnega preoblikovanja naprej d.d., ki je ista pravna oseba, kot je bila prej d.o.o., z istimi identifikacijskimi znaki (davčna in matična številka). Formalna statusna preoblikovanja se namreč opravijo po načelu ohranjanja identitete družbe, s čimer se omogoči neprekinjeno poslovanje gospodarske družbe. Takšno statusno preoblikovanje ob kontinuiranem obstoju družbe zato ne vpliva na že pravnomočno ugotovljene obveznosti družbe in s tem tudi ne na pravico družbenika do vpogleda v poslovne knjige, ki je bila pravnomočno priznana z izvršilnim naslovom. Kljub temu, da upnik formalnopravno sicer ni več družbenik d.o.o., ki se je preoblikovala v d.d., je bistveno, da poslovne knjige družbe še vedno obstajajo in se kljub preoblikovanju še naprej vodijo, pravica do vpogleda v te knjige pa je bila upniku kot takratnemu družbeniku že priznana s pravnomočnim in izvršljivim izvršilnim naslovom
ZFPPIPP člen 383b, 383b/1, 399, 399/3, 399/4, 399/4-3, 406, 406/1-1. ZPP člen 337, 337/1.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - nesorazmerno prevzemanje obveznosti - zastavna pogodba - posojilo - kršitev obveznosti - ius novorum
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da obstoji ovira za odpust obveznosti iz 399. člena ZFPPIPP, ker je dolžnica s podpisom zastavne pogodbe za najem posojila v višini 196.200,00 EUR prevzela obveznosti, ki so bile nesorazmerne z njenim premoženjskim položajem. Dolžnica dejstev, ki predstavljajo podlago, na katero je sodišče prve stopnje oprlo obstoj zakonske domneve o zlorabi pravice do odpusta obveznosti, v pritožbi ne prereka.
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da ni pogojev za odpust obveznosti tudi iz razloga, ker je dolžnica kršila svoje obveznosti iz 383.b člena ZFPPIPP. Dolžnica v pritožbi ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da se kljub izkazanemu vabilu ni udeležila pripravljalnega naroka in prvega naroka za glavno obravnavo v pravdni zadevi zaradi ugotovitve skupnega premoženja, da svojega izostanka ni opravičila kljub izkazanemu vabilu, kot tudi, da o svojem izostanku ni obvestila niti stečajne upraviteljice.
prenehanje obveznosti s poplačilom - izpolnitev obveznosti solidarnega dolžnika - stroški postopka - izpolnitev obveznosti pred koncem glavne obravnave
Ni sporno, da je bila terjatev plačana s strani enega od solidarnih dolžnikov v mesecu aprilu 2022, in sicer po vložitvi tožbe (dopolnitvijo predloga za izvršbo, ki je bil vložen 26. 11. 2021), in pred izdajo sodbe, ki je bila 17. 3. 2023. Obveznost je prenehala pred izdajo sodbe, zato je bilo treba ob pravilni uporabi materialnega prava (270. člen OZ) sodbo spremeniti tako, da se tožbeni zahtevek zavrne.
Tožeča stranka neutemeljeno zahteva, da se ji povrnejo stroški postopka, češ da je bil predlog za izvršbo potreben in tudi njegova dopolnitev. Če bi tožbo umaknila, potem ko je bila terjatev plačana, bi sodišče to lahko upoštevalo (158. člen ZPP). Tega pa ni storila, čeprav je od plačila do izdaje sodbe preteklo skoraj leto dni. Ker torej ni tako ravnala, je sledila odločitev o tožbenem zahtevku. Ta je sedaj spremenjena, toda ne na podlagi umika tožbe, pač pa na podlagi pritožbe; tožbeni zahtevek je zavrnjen, zato je zavrnjen po načelu uspeha tudi njegov stroškovni del. Pritožbi je bilo zato treba v celoti ugoditi in sodbo spremeniti tako, da se zavrne tožbeni zahtevek s stroškovno posledico vret (4. in 5. alineja 358. člena ZPP).