Aneks ni nič drugega kot (nova) pogodba, čeprav se to ime v praksi uporablja kot oznaka za pogodbo, ki je povezana z neko že obstoječo (osnovno) pogodbo. Za aneks, enako kot za vsako drugo pogodbo, veljajo splošna pravila pogodbenega prava, vsebovana v določbah OZ, kar pomeni, da je sklenjen, ko se pogodbeni stranki oziroma stranke sporazumejo o bistvenih sestavinah pogodbe in dosežejo konsenz pogodbenih volj. To pomeni, da stranke, ki sklenejo aneks, niso nujno tudi stranke osnovne pogodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057293
OZ člen 131, 186.
odškodninska odgovornost za škodo, nastalo zaradi poplav – vzrok poplav – protipravno ravnanje – vzročna zveza - gradbeno dovoljenje – trditvena podlaga – trditveno breme - solidarna odgovornost udeležencev
Trditveno in dokazno breme glede protipravnega ravnanja, zaradi katerega je oškodovancu nastala škoda, je na oškodovancu. Navedb glede premajhne pretočnosti mostu, s katerimi sta tožnika utemeljevala protipravno ravnanje in posledično odškodninsko odgovornost prvega toženca, ni mogoče šteti kot del navedb glede protipravnega ravnanja druge toženke. Solidarna odgovornost udeležencev, ki se vzpostavi, če so podani pogoji iz 186. člena OZ, tožnikoma ne jemlje zgoraj navedenega trditvenega bremena. Še vedno bi morala konkretno opredeliti, katera protipravna ravnanja očitata posameznemu udeležencu.
Ker spada sporni most med cestne objekte oziroma je sestavni del ceste ter da kot tak spada v pristojnost upravljalca občinskih cest, torej občine, in ne prvega toženca, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da prvemu tožencu ni mogoče očitati protipravnih ravnanj, ki bi zadevale predmetni most.
Okoliščina, da je bila gradnja dovoljena na poplavnem območju, sama po sebi ne vzpostavlja odškodninske odgovornosti tretje toženke, saj sta za gradnjo na poplavnem območju zaprosila tožnika sama, ustrezna zaščita stanovanjskih objektov pred poplavami pa je stvar tehnične izvedbe gradnje na poplavnem območju oziroma je v pristojnosti konkretnega projekta izvedbe gradnje.
stvarna služnost – prenehanje služnosti na podlagi zakona – osvoboditev služnosti
Ne glede na to, da ob vložitvi tožbe pogoji za osvoboditev služnosti niso bili podani, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je služnost prenehala, ker so ti pogoji (tj. upor proti služnosti in trajanje upora tri leta) nastopili do zaključka glavne obravnave. Proces osvoboditve služnosti lahko prekine zgolj ponovna izvršitev služnosti: dejanska (v obravnavanem primeru na silo odpreti ključavnico in/ali ograjo) ali pravna (vložiti konfesorno tožbo zaradi preprečevanja izvrševanja služnosti).
ugovor - sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - izvršilni naslov - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - izvršljivost - rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti - paricijski rok - primeren rok - opustitev ravnanj
Izvršilni naslov, ki dolžniku nalaga opustitev določenih ravnanj, je, četudi ne vsebuje roka za izpolnitev, izvršljiv, saj glede na obveznost opustitve (naknadni) rok za izpolnitev obveznosti že pojmovno ne pride v poštev. Primeren rok za izpolnitev obveznosti je v takem primeru takoj.
Sklep, s katerim sodišče dovoli nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, sme dolžnik izpodbijati le z ugovorom, s katerim izpodbija utemeljenost novega izvršilnega sredstva ali sam postopek izdaje tega sklepa.
Izvajanje stikov med otroki in staršem, ki ne živi z njimi, po naravi stvari predstavlja za življenje vseh vpletenih določeno obremenitev: časovno, organizacijsko, finančno, čustveno. Zato je treba tudi pri odločitvi o izvajanju stikov bremena ustrezno porazdeliti med oba roditelja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - zagovor
Zakoniti razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po četrti alinei člena 110/1 ZDR-1 je lahko tudi petdnevni zaporedni delavčev upravičen izostanek z dela (npr. bolniški stalež), saj ZDR-1 ne določa, da bi moral biti ta izostanek neupravičen. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe tožnice, da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker je imela tožnica v spornem obdobju odobren bolniški stalež.
Tožena stranka tožnici pred podano izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni omogočila zagovora in niso bile podane okoliščine, ki bi to ravnanje tožene stranke opravičevale. Zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga nezakonita.
zaslišanje stranke – izostanek z naroka – opravičljiv razlog za izostanek z naroka – pravica do izjave – zdravstveno stanje stranke – obravnava v odsotnosti stranke – pooblaščenci – obvezno zastopanje po odvetniku – nasprotna tožba – pogoji za vložitev nasprotne tožbe – ločeno obravnavanje nasprotne tožbe – nesklepčnost nasprotne tožbe – leasing pogodba – pozitivni pogodbeni interes
Toženčeva bolezen ni bila nenadna in nepričakovana. Iz predloženega zdravniškega izvida ni razvidno, da naj bi se toženčevo zdravstveno stanje poslabšalo tik pred narokom. Po mnenju zdravnika toženec ni sposoben za „opravljanje delovnih obremenitev“, medtem ko iz navedenega izvida ne izhaja, da ni bil sposoben sodelovati v postopku. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo prav, ko toženčevega opravičila ni upoštevalo. Dejstvo, da toženec nima odvetnika, ne predstavlja ovire za dokončanje pravde. ZPP namreč ne predpisuje obveznega zastopanja, razen v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi. Brez pomena je tudi okoliščina, da toženec ni upravičen do brezplačne pravne pomoči. Brez podlage je zato pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da je tožencu onemogočilo sodelovanje v postopku ter kršilo njegova ustavno zagotovljena procesna jamstva.
zamudna sodba - nasprotna tožba - pooblaščenec - vročanje tožbe v odgovor
Nasprotna tožba je bila skupaj s pozivom na odgovor vročena le tožencu osebno. Ker je imel toženec pooblaščenca, bi moralo sodišče prve stopnje nasprotno tožbo skupaj s pozivom na odgovor po 277. členu ZPP vročati toženčevemu pooblaščencu in ne tožencu osebno. Ker tega ni storilo, je potrebno ugotoviti, da nasprotna tožba tožencu ni bila pravilno vročena v odgovor. Ker je sodišče prve stopnje kljub temu izdalo zamudno sodbo, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku iz nasprotne tožbe, je storilo bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0081406
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-1, 14/3, 14/3-1, 121, 121/1, 231, 231-3, 235, 235/1, 235/3. OZ člen 87, 87/1, 111, 111/2. ZPP člen 133, 139, 139/3, 141, 142, 142/1, 142/3, 142/4.
začetek stečajnega postopka – aktivna legitimacija upnika za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka – vročanje – osebna vročitev – zakonska domneva trajnejše nelikvidnosti – zakonska domneva dolgoročne plačilne nesposobnosti – ničnost pogodbe – obstoj terjatve – neupravičena pridobitev
Nična pogodba sicer res nima pravnega učinka in nobena od strank nima izpolnitvene obveznosti iz take pogodbe. Vendar ima stranka, ki je pogodbo že izpolnila, skladno s 1. odstavkom 87. člena OZ kondikcijski zahtevek po pravilih o neupravičeni pridobitvi. Ob povedanem se izkaže kot neutemeljeno pritožbeno sklicevanje na neobstoj predlagateljeve terjatve zaradi sodnega uveljavljanja ničnosti kreditnih pogodb.
Pri presoji "tekočih oz. rednih dobav" je treba upoštevati, da je s sklenitvijo navedenih poslov soglašal upravitelj prisilne poravnave, ki je želel, da se sodelovanje med tožečo in toženo stranko nadaljuje kot doslej.
Trditveno in dokazno breme v zvezi z neenako obravnavo upnikov, ki so do tožeče stranke v enakem položaju, je bilo na tožeči stranki. Zgolj s pavšalnimi navedbami, da so tudi drugi upniki dobavljali enakovrstno blago kot tožena stranka, vendar plačila niso dobili, temu bremenu ni zadostila.
Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da za sporne verižne kompenzacije ni podan objektivni pogoj izpodbojnosti, se mu z ugotavljanjem obstoja subjektivnega pogoja izpodbojnosti ni bilo treba ukvarjati.
skrbnost – skrbnost dobrega gospodarstvenika – načelo vestnosti in poštenja – zastopanje pravne osebe – sodni register
Ne le skrbnost dobrega gospodarstvenika, celo običajna skrbnost veleva, da pri poslovanju s pravno osebo sopogodbenik v sodnem registru preveri, kdo jo je upravičen zastopati.
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev, da pravdni stranki sami krijeta svoje pravdne stroške, pravilno oprlo na določila 158. člena ZPP, ki določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL0078901
OZ člen 174, 174/2, 179, 182. ZOZP člen 20a. ZOdvT člen 32, 36.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - izgubljeni zaslužek - renta - vprašanje zaposlitve za nedoločen čas - pridobivanje mesečnega dohodka - popolna odškodnina - zakonske zamudne obresti - uporaba materialnega prava - nastop zamude - zamuda zavarovalnice - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - nepogodbena odškodninska odgovornost - dodeljeni odvetnik - pravica do nagrade in povrnitve potrebnih izdatkov
Ključno vprašanje, od katerega je odvisna pravilnost odločitve glede odločitve o izgubljenem zaslužku in renti, je, ali bi tožnik, če ne bi bilo škodnega dogodka, ostal pri delu pri zavarovancu tožene stranke.
Pri odgovoru na vprašanje, kdaj nastopi zamuda, je treba pri nepogodbeni odškodninski odgovornosti na podlagi zakonsko urejenega zavarovanja avtomobilske odgovornosti upoštevati ZOZP.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053458
ZIZ člen 55. ZZZDR člen 117, 117/1, 123, 123/2. ZOR člen 381. ZPP člen 212.
preživnina - izterjava preživninske terjatve - zastaranje preživninske terjatve - zastaranje med starši in otroki - zadržanje zastaranja - roditeljska pravica - dolžnost preživljanja - redno šolanje - trditveno in dokazno breme glede šolanja
Glede na pritožbeno vztrajanje višje sodišče le še enkrat pojasnjuje, da je zastaranje v skladu s 381. členom ZOR, ki ga je treba v tej zadevi uporabiti, zadržano med starši in otroki le, dokler traja roditeljska pravica. Roditeljska pravica zaradi nadaljevanja šolanja po polnoletnosti otroka ni podaljšana, podaljšana je le dolžnost preživljanja.
Pojasniti je treba, da je trditveno in dokazno breme glede dejstev, ki napolnjujejo pravni standard rednega šolanja po polnoletnosti preživninskega upravičenca, najprej na njegovi strani.
Dolžnik je v ugovoru uveljavljal, da upnica študijskih obveznosti ne opravlja in da ima le formalni status študenta. Te navedbe, sicer skope, se nanašajo na vsa študijska leta, za katera se izterjuje preživnina. Res je dolžnik v ugovoru konkretnejše trditve podal le glede opravljanja študijskih obveznosti na Pedagoški fakulteti v Kopru, vendar od njega, glede na trditveno podlago predloga za izvršbo, v katerem izpolnjevanje študijskih obveznosti v prejšnjih letih ni bilo niti zatrjevano, s tem v zvezi ni mogoče zahtevati konkretnejše opredelitve.
trditvena podlaga - prekoračenje trditvene podlage – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem
Zaradi točno katere diagnoze je tožnik trpel telesne bolečine in nevšečnosti, tožniku ni treba povsem natanko navesti, saj tega marsikdaj niti ne more, v primeru spora pa te podrobnosti praviloma razjasni strokovni pomočnik sodišča – izvedenec ustrezne medicinske stroke.
določitev odškodnine za razlaščeno nepremičnino – namembnost nepremičnine – prostorski plan – razpravno načelo – zastaranje
V primeru, če je bila razlaščena nepremičnina že pred sprejetjem odloka o zazidalnem načrtu zajeta v prostorskem planu, se zanjo določi odškodnina glede na namembnost zemljišča po prostorskem planu in ne po dejanski rabi zemljišča.
Glede pomena negrajanega računa oziroma njegove nezavrnitve velja tožnico opozoriti, da se poslovni običaji, uzance in praksa, vzpostavljena med strankama, v skladu z določbo 12. člena OZ upošteva zgolj v obligacijskih razmerjih gospodarskih subjektov.
Toženec ni upravičen do povrnitve sodne takse po odmeri sodišča. Stroškovna zahteva toženca v tem delu je namreč v nasprotju z določbami 1. in 2. odstavka 163. člena ZPP, ki terja določeno zahtevo z opredeljeno navedenimi stroški.
Neutemeljen je zahtevek toženca za povrnitev stroškov odgovora na pritožbo. Toženec namreč teh stroškov ni določno opredelil v skladu z Odvetniško tarifo – uveljavljal jih je z zahtevki, do katerih v obravnavani zadevi ni upravičen.
navidezna pogodba – darilna pogodba – tretja poštena oseba – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – pogoj za izpodbijanje – neodplačen pravni posel – actio pauliana
Stališče, da upnik ne more varovati svojega položaja s paulijansko tožbo v primeru, ko je pravni posel, ki je predmet izpodbijanja, navidezen, je (lahko) pravilno zgolj v primeru, če upnik sam zatrjuje navideznost pogodbe (ko se torej odpove varstvu iz 3. odstavka 50. člena OZ) oziroma če ni tretja poštena oseba, ne pa tudi v situaciji, ko se upnik kot dobroverna tretja oseba na navideznost ne sklicuje, ampak jo uveljavljajo pogodbene stranke, za kar gre v konkretni zadevi.
zavarovane terjatev - pogoji za začasno odredbo - verjetnost obstoja terjatve - subjektivna nevarnost - konkretna ravnanja dolžnika - neznatna škoda - pravni standard - trditveno in dokazno breme
Poleg verjetnosti obstoja terjatve, mora upnik verjetnostno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakršnega drugega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Upnik mora navesti konkretna ravnanja dolžnika, s katerimi razpolaga s svojim premoženjem na način, ki verjetnostno kaže, da bo uveljavitev terjatve upnika onemogočena ali precej otežena. Navedbe tožeče stranke, da se tožena stranka izogiba kontaktom, ker ne želi opraviti primopredaje opravljenih del, da je tožena stranka preklicala pooblastilo nadzornemu organu, ki je s tožečo stranko sklepal pravno zavezujoče dogovore in avgusta 2014 obljubil tožeči stranki, da ji bo plačal za opravljeno delo, da je tožena stranka odprla več bančnih računov preko katerih pretaka denarna sredstva, pa niso relevantne okoliščine, ki bi verjetnostno potrjevale obstoj subjektivne nevarnosti.
Neznatna škoda je pravni standard, na predlagatelju začasne odredbe pa je trditveno in dokazno breme, da navede razloge, zaradi katerih bi dolžnik zaradi posega v premoženjsko sfero lahko utrpel le neznatno škodo, v ta namen mora predloži tudi ustrezne dokaze.