ZPPSL člen 80, 80/1-6, 80/1-7, 88, 88/1-5, 149, 149/1, 149/2, 157, 157/1. OZ člen 30, 30/1.
stečajni postopek – načelo vnovčenja – razdelitev premoženja upnikom – nezmožnost prodaje premoženja – izjava volje upnikov, da sprejmejo premoženje
Kot je razvidno iz 1. odst. 157. čl. ZPPSL, morajo upniki za premoženje, ki naj se jim razdeli, izraziti voljo, da ga sprejemajo. Že v splošnih pravilih obligacijskega prava je uveljavljeno, da molk naslovnika ne omogoča sklepanja, da je s tem ponudba sprejeta (1. odst. 30. čl. Obligacijskega zakonika, OZ); 2. odst. 30. čl. OZ tudi določa, da je brez učinka določilo v ponudbi, da bosta molk naslovnika ali kakšna druga njegova opustitev (npr. če ne zavrne ponudbe v določenem roku), veljala za sprejem ponudbe.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - utemeljen razlog - kršitev delovnih obveznosti - odsotnost z dela
Tožnik je kljub drugačni odredbi neposrednega vodje koristil letni dopust in s tem prekršil svoje obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi česar mu je tožena stranka utemeljeno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
Uredba o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih organih člen 18.
plača - dodatek za magisterij - dokončna in pravnomočna odločba
Ker je bila v spornem obdobju plača tožnice določena z dokončnimi in pravnomočnimi odločbami tožene stranke (s katerimi ji dodatek za magisterij ni bil priznan), njen tožbeni zahtevek za plačilo prikrajšanja pri plači iz naslova dodatka za magisterij ni utemeljen, saj ne gre za tako imenovano "čisto" denarno terjatev.
stroški postopka – pravica do povračila stroškov postopka – pripoznava zahtevka – povod toženca za tožbo – tožba kot posledica prerekanja terjatve
Tožena stranka je sicer del tožbenega zahtevka pripoznala, ker pa je bila dejansko tožba posledica prerekanja terjatve v stečajnem postopku, nikakor ni mogoče zaključiti, da tožena stranka ni podala povoda za tožbo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - pisno opozorilo - pisna obdolžitev
Edina formalnost, ki jo ZDR predpisuje v zvezi z opozorilom na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve, je, da mora biti v pisni obliki. Na kakšen način bo delodajalec delavca z njim seznanil, pa ni določeno, kar pomeni, da je tožena stranka ravnala zakonito s tem, ko ga je vročila na način, ki je bil običajen v komunikaciji med zaposlenimi.
Posebna obličnost pisne obdolžitve v zakonu ni določena, njena bistvena vsebina pa je v tem, da delavca seznani z očitanimi kršitvami pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, če gre za postopek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Ker so ti očitki tožniku razvidni iz vabila na zagovor, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga zakonita.
odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda
Ko dolžnik uveljavlja odlog iz 2. odst. 71. čl. ZIZ je sodišče dolžno presoditi le, ali so razlogi, ki jih je dolžnik navedel, posebno upravičeni razlogi. Za odlog v takem primeru ni kot kumulativno določen pogoj, da mora dolžnik izkazati tudi za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo škodo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki bi zaradi odloga lahko nastala upniku.
Tožena stranka v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 1. al. 1. odst. 111. čl. ZDR ni opredelila vseh znakov kaznivega dejanja, ki ga je tožniku očitala, niti ni v sodnem postopku dokazala, da je tožnik kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja storil, zaradi česar je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Imenovanje izvedenca finančne stroke je bilo s strani tožeče stranke očitno predlagano kot informativni dokaz, tj. tisti, ki naj se izvede za to, da bo lahko stranka, ki je takšen dokaz predlagala, na njegovi podlagi podala ustrezne navedbe. Takšen dokaz pa glede na veljavna določila Zakona o pravdnem postopku (ZPP, 1. odst. 7. čl.), ni dopusten.
izbris družbe iz sodnega registra zaradi neobstoja premoženja – domneva o neobstoju premoženja družbe – izpodbojnost domneve – sklep o začetku postopka izbrisa – ugovor – sklep o izbrisu – pritožba zoper sklep o izbrisu
Okvir presoje pravilnosti izpodbijanega sklepa predstavljajo le pritožnikove navedbe v ugovoru, glede teh pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da niso zadostne, saj so se omejevale le na trditev, da razlogov za izbris ni.
OZ člen 619, 629, 631, 1046, 1046/3. PZ člen 663, 663/3. ZPP člen 328, 328/1.
agencijska pogodba - pomorski agent - nastopanje v imenu in na račun naročitelja - asignacijska pogodba - uvedba stečajnega postopka nad premoženjem asignanta - podjemna pogodba
Pomorski zakonik v 3. odst. 663. čl. res določa, da se šteje, da je agent izrecno navedel, da nastopa kot agent, če je tretji osebi izjavil, da nastopa „v imenu in na račun naročitelja“ ali „samo kot agent“ ali kaj drugega z isto vsebino, in navedel firmo oz. ime naročitelja; vendar pa je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje ugotovilo, da je kot naročnik in pogodbena stranka tožeče stranke nastopala tožena stranka, da je tožena stranka povpraševala po informativni ponudbi in da je tožena stranka na podlagi reklamacij računov zahtevala izdajo dobropisov v svojo korist.
izredna odpoved - pogodba o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo
Tožena stranka bi morala postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 4. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR (neuspešno opravljeno poskusno delo) izvesti v času poskusnega dela, saj 4. odstavek 125. člena ZDR določa, da lahko delodajalec na podlagi ugotovitve o neuspešno opravljenem poskusnem delu ob poteku poskusnega dela izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. Če je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela podana šele po poteku poskusnega dela, je to razlog za nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0004170
ZUKZ člen 28. ZOR člen 177, 177/2, 178, 178/4, 414, 939, 941. Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče (Haaška konvencija) člen 3, 9. ZPP člen 191, 191/2, 339, 339/1, 339/2, 495, 495/1.
razmerje z mednarodnim elementom - škoda zaradi obratovanja tujega vozila - pravo kraja, kjer je bilo dejanje storjeno - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - neposredna tožba proti zavarovalnici - solidarna odgovornost imetnika motornega vozila in zavarovalnice - spor majhne vrednosti
Londonski sporazum (sporazum o zeleni karti) določa, da pri škodah iz obratovanja tujega vozila prevzame odgovornost biro obiskane države, to pa ne pomeni, da je s tem oškodovancu onemogočeno, da vloži tožbo tudi naravnost proti odgovornostni tuji zavarovalnici.
Če je med izrekom sodbe o prekršku in obrazložitvijo nasprotje glede pravnorelevantnih odločilnih dejstev, takšne sodbe ni mogoče preizkusiti v pritožbenem postopku, ker ni razlogov o odločilnih dejstvih.
Prvostopno sodišče je pri odmeri kazenskih sankcij kot obteževalno okoliščino upoštevalo obdolženčevo obnašanje po storjenem prekršku, saj je bilo proti njemu pri sodišču podanih še več obdolžilnih predlogov zaradi podobnih in enakih ravnanj, s čemer je kršilo 7. čl. ZP-1 in prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu.
ZPP člen 5, 79, 83. ZIZ člen 23, 23/1, 23/2, 61, 61/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obrazloženost ugovora – postavitev začasnega zastopnika – pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika – pravica do izjave v postopku – zakonsko dopustna omejitev pravice do izjave
Postavitev začasnega zastopnika dejansko res pomeni v nekem smislu omejitev pravice stranke do izjavljanja pred sodiščem, vendar gre v takem primeru za zakonsko dopustno omejitev.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za vložitev tožbe - pravni pouk - sodno varstvo
Tožena stranka je s pravnim poukom v sklepu o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi o možnosti ugovora v 15 dneh pri tožniku ustvarila prepričanje, da lahko pride v primeru vložitve ugovora do drugačne odločitve, da torej odločitev tožene stranke o odpovedi pogodbe o zaposlitvi še ni "dokončna". Tožniku ne more biti v škodo, če se je ravnal po napotilu tožene stranke in ugovor vložil po izteku 30 dnevnega roka iz 3. odstavka 204. člena ZDR. Zato je pričel rok za vložitev tožbe teči šele po vročitvi sklepa o zavrnitvi tožnikovega ugovora. Tožba je pravočasna, četudi je bila vložena po izteku 30 dnevnega roka od vročitve izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Pri zlorabi družbe se upošteva vsako oškodovanje upnikov.
Dejanja družbenikov lahko nasprotujejo pravnemu redu ali tudi poslovnim običajem, ali poslovni morali. Npr. prenehanje poslovanja družbe in prenos poslovanja na drugo osebo, brž ko bi morala družba doplačati svoje dolgove.
Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni potrebno, da bi tožena stranka kršitve pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja predhodno konkretizirala v splošnem aktu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - utemeljen razlog - samostojni podjetnik posameznik - stečaj - izbris iz registra
Tožena stranka je v sodnem postopku dokazala le obstoj poslovnih težav in nerentabilnost poslovanja, kar pa ne zadošča za zaključek, da je prenehala potreba po tožničinem delu iz pogodbe o zaposlitvi. Ker glede slednjega ni podala potrebnih dokazov, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
Kljub temu, da samostojni podjetnik posameznik v primeru stečaja odgovarja za svoje obveznosti praviloma le do višine vrednosti premoženja, ki ga ima na dan uvedbe stečajnega postopka, z zaključenim stečajnim postopkom ne preneha obstajati. Naknadni izbris iz registra samostojnih podjetnikov zato ne more učinkovati tako, da bi tožba postala nedopustna in bi jo bilo potrebno zavreči, pomeni le, da tožena stranka ne nastopa več v obliki samostojnega podjetnika posameznika, ampak gre za fizično osebo.
izredna denarna pomoč – materialna ogroženost – premoženjski cenzus
Ker je tožnik glede na prejeto socialno pomoč v višini minimalnega dohodka in dohodke njegove izvenzakonske partnerice, ki jih je prejela v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge, presegel cenzus minimalnega dohodka, ni podana materialna ogroženost in ni upravičen do izredne socialne pomoči.